Dr. Ivan Svetlik: "Univerza ni podjetje."

Lani je Univerza v Ljubljani morala odpustiti tristo ljudi in prihraniti skoraj 30 milijonov evrov. Kakšna so vaša pričakovanja glede finančnega položaja univerze v prihodnosti?

Pričakujem predvsem, da ne bo prišlo do dodatnih omejevanj sredstev za univerzo in da bo ta vlada vodila drugačno politiko kot prejšnja. Če bo tako, omenjeni ukrepi ne bodo potrebni.

Kaj sploh lahko naredi rektor, če denarja enostavno ni?

Če denarja ni, obstaja več možnosti, ki pa so vse slabe. Vplivajo bodisi na padec kakovosti ali silijo k omejevanju dejavnosti in programov ustanove.

Bi bilo smiselno razmišljati o reorganizaciji univerze? Kako sami vidite posledice bolonjske reforme?

Bolonjska reforma in njeni učinki so ocenjevani zelo pavšalno, manjkajo nam konkretne analize in evalvacije. Edina analiza je bila opravljena lani, le med študenti. Potrebujemo mnenja diplomantov, delodajalcev, šele potem bomo lahko o tem rekli kaj več. Nedvomno je naloga univerze, da spremlja učinke te reforme. Za zdaj pa ne vidim potrebe po razmišljanju o opustitvi reforme in uvedbi nove. Stvari je treba spremljati in ukrepati, kjer so težave. Kot vemo iz preteklosti, tega nismo vajeni. Tega ni počela univerza niti kdo drug.

Predmet vašega raziskovanja sta trg delovne sile in kadrovski menedžment. Kje vidite možnosti za dvig zaposljivosti diplomantov?

Vprašanje zaposljivosti se odpira ne glede na krizo. Trenutno ni problem v tem, da bi bilo delovnih mest preveč in jih diplomanti ne bi mogli zapolniti. Smo v posebni ekonomski situaciji, na katero univerza nima vpliva. Je pa odgovornost univerze, da daje neko znanje, s katerim lahko posameznik nadaljuje študij kjerkoli ali najde samostojno pot v kariernem smislu.

Študentski svet je vašemu programu očital postopno spreminjanje univerze v konkurenčno podjetje. Kako odgovarjate?

V programu sem eksplicitno zapisal, da univerza ni podjetje. Je skupnost akademskega, administrativnega in tehničnega osebja ter študentov. Tako se mora tudi upravljati. Drugo pa je vprašanje avtonomije, glede katerega je veliko nejasnosti pri razumevanju. Avtonomija mora biti proaktiven proces, ki krepi vezi z okoljem. Ob tem univerza ne sme podlegati načelom trga, ki jih poskuša uveljavljati politika ali kdo drugi. Študentje so idejo o odzivanju na okolje in potrebe skupnosti videli kot izgubo avtonomije. Vendar mislim, da so tudi sami del širše skupnosti, in če ji univerza služi, služi tudi njim. Veliko pozicij univerze je poenostavljenih, premalo je celovitejšega pogleda.

Ravno to – povečanje notranjega dialoga in več urejanja notranjih razmerij v univerzi – je bila še ena želja študentov. Načrtujete spremembe v komunikaciji znotraj celotne skupnosti?

Če študentje pravijo, da jih nihče ne posluša, je to lahko kritika za nazaj, ne za naprej. V programu sem poudaril, da morajo biti vse skupine vključene v proces odločanja. Tudi študenti morajo imeti ustrezno moč, več možnosti za neformalna posvetovanja o problemih in razvojnih vprašanjih, ki jih sami zaznavajo.