Zlata žila

V idiličnem naravnem okolju, na prekmurski ravnici, daleč od Šoštanja in izpuhov tamkajšnje termoelektrarne, leži turistično naselje Prekmurska vas. Prekmurska vas, ki je del Moravskih toplic, ponuja »oddih v sozvočju z naravo«, trdijo tamkajšnji turistični delavci. V Moravskih toplicah je mogoče postaviti počitniško prikolico, najeti sobe ali apartmaje. A tisti, ki si lahko privoščijo še kaj več, imajo tam celo svoje lastne apartmaje, danes vredne okrog 140 tisoč evrov. Približno toliko, kot v Prekmurju stanejo prave, individualne hiše.

Svoj 71-kvadratnih metrov velik apartma ima v Prekmurski vasi denimo Uroš Rotnik, bivši direktor Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Njegov sosed je njegov najpomembnejši »sosed« iz Šaleške doline, Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje. V Prekmurski vasi si je poleg njiju 60 kvadratnih metrov velik apartma uspel kupiti tudi Bojan Brešar, bivši vodja projekta Šesti blok v TEŠ. In poleg njih ima tam svoj vikend tudi Franc Rosec, nedavni direktor Termoelektrarne Šoštanj, tesni Rotnikov in Medvedov sodelavec, prijatelj ter verjetno res zgolj formalno: tudi bivši Rotnikov »nadzornik« v TEŠ.

Direktorji so navadno v interesnem nasprotju s ponudniki storitev. A ne v Prekmurski vasi, kjer so interesi enih in drugih iz Šaleške doline poenoteni. V Prekmursko vas se kdaj pa kdaj skupaj z omenjenimi direktorji preseli tudi Stanislav Sovič, lastnik Kovinarstva Sovič, ki ima tam od nedavna v lasti kar tri apartmaje. Stanislav Sovič je v preteklosti veliko delal za Termoelektrarno Šoštanj. Kot so predlani ugotovili presenečeni revizorji družbe PWC, se mu je pod Rotnikovim vodstvom promet kar podeseteril, med letoma 2005 in 2009 pa je prek TEŠ zaslužil kar 80 odstotkov vseh prihodkov; skupaj več kot dva milijona evrov. Seveda mu je »sosed« Rotnik dela plačeval brez vednosti nadzornega sveta.

Prekmurska vas, kamor hodijo vsi pomembni direktorji iz Šaleške doline in njihovi izvajalci del na oddih, pa ni njihova edina skupna vikend lobistična destinacija. 45-letni Rotnik ima recimo še več vikendov. Poleg družinske hiše v Florjanu in počitniškega apartmaja v Prekmurski vasi ima v družinski lasti vsaj še eno stanovanje v Ljubljani in apartma na Krku, kjer je njegov »sosed« spet Milan Medved, že imenovani direktor velenjskega premogovnika. Od kod omenjenim »vikendašem« toliko premoženja? Ta teden je Rotnik sporočil, da si je premoženje »v pretežni meri ustvaril pri trgovanju z vrednostnimi papirji od leta 1994 do danes, med drugim tudi preko borzno-posredniške hiše Medvešek-Pušnik«.

V zadnjih mesecih je strošek za nakup rezervnih delov za TEŠ poskočil s 5 na 20 milijonov evrov, strošek gradbenih del se je povečal za 4,5 milijona, montaža za 20 milijonov ...

Da so mnogi v Šaleški dolini obogateli, in to ne pri »trgovanju z vrednostnimi papirji«, je verjetno postalo jasno že okrog leta 2005, kot so v TEŠ kupili verjetno najdražjo termoelektrarno takšnega tipa na svetu. Šesti blok termoelektrarne naj bi stal že 1,4 milijarde evrov. Za primerjavo, termoelektrarna na lignit Stanari v Bosni, ki je sicer enkrat manjša od slovenske, bo stala štirikrat manj. V Bosni so termoelektrarno kupili tako, da so študijo izvedljivosti naročili pri podjetju C & E Consulting und Engineering iz Nemčije, preverjanje in analizo rezerve lignita je pripravilo podjetje Dargo Associates iz Velike Britanije, drugo študijo upravičenosti sta pripravili podjetje Colenco Power Engineering iz Švice in podjetje Steinmuller Engineering iz Nemčije, za verifikacijo študije upravičenosti so najeli svetovalno podjetje Mott MacDonald iz Velike Britanije, študijo trga električne energije za 30 let pa je izdelala družba Poyry Energy Consulting ...

In v Sloveniji? V Sloveniji je vso investicijsko dokumentacijo za blok 6 naredil bivši, leta 2002 privatiziran TOZD termoelektrarne, danes podjetje CEE, d. o. o., v lasti Petra Kotarja. Naredilo je kakšnih 14 predinvesticijskih raziskav, zasnov, izvedb in drugih dokumentov. Podjetje CEE, d. o. o., je potem tudi sodelovalo pri tehničnem ocenjevanju ponudb opreme za blok 6. Njegovi predstavniki so bili vključeni v vse pogajalske skupine, od skupine za nakup bloka do dobave naprave za razžveplanje plinov. In na koncu smo izvedeli, da je podjetje CEE hkrati tudi v poslovnih odnosih oziroma celo zastopnik zmagovalca na razpisu – dobavitelja termoelektrarne – Alstoma. In pa, da je eden od lastnikov podjetja CEE tudi dobavitelj razžvepljevalne naprave …

Hišna preiskava pri Rotniku ta teden, osumljenemu prejema podkupnine prek posrednikov od Alsoma in uničenja poslovne dokumentacije – menda so jo kurili v bloku 4 –, je tako zgolj potrdila očitne sume. Ta teden je spet razburila domišljijo z novo informacijo, da je v posel oziroma v izplačilo podkupnine prek davčnih oaz vmešan celo Bogdan Pušnik. Njegov brat Ivan Pušnik recimo dobavlja indonezijski premog za Termoelektrarno – toplarno (TE-TOL) Ljubljana, od koder je lansko leto na vrh Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE) prišel Blaž Košorok. Hkrati pa je tudi znano, da so pri pripravi prvih načrtov za TEŠ 6 načrtovali mešanje velenjskega lignita z uvoženim. A poleg vseh teh špekulacij v zadnjih mesecih zbuja skrb še nekaj drugega.

Packarije v TEŠ, kot je sum kaznivih dejanj pri montaži »merilno analitičnega sistema za generatorja na bloku 4 in 5«, pa sum kaznivih dejanj pri predelavi »gorilnikov na bloku 5« ali pri izgradnji hladilnega sistema za blok 6 je razkril šele t. i. supernadzor. Do njega je prišlo v času koalicije Boruta Pahorja, ko so v TEŠ želeli državno poroštvo za najem kreditov. Da pa bi pred tem razčistili vse sume in se morda celo pripravili na referendum, je bil na čelo direktorja družbe matere, Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE), imenovan priljubljeni bivši direktor Mure Borut Meh, ki je ustanovil skupino za aktivni nadzor nad investicijo v blok 6. Šele ta skupina je pod vodstvom Deana Besednjaka nato obelodanila vse doslej znane nepravilnosti, zaradi katerih je posledično moral oditi tudi Uroš Rotnik, skupaj s svojimi »sosedi« iz Prekmurske vasi.

Eden izmed doslej najbolj konkretnih očitkov iz supernadzora je povezan z gradnjo upravne stavbe TEŠ in telekomunikacijskega vozlišča. Zanjo je namreč Rotnik plačal 8,5 milijona evrov ali približno 3,5 milijona evrov več od načrtovane vrednosti. Zaradi nepravilnosti, ki jih je pri tem projektu odkril odbor za aktivni nadzor, je bivši direktor TEŠ Simon Tot vpletene lani spomladi kazensko ovadil, lani jeseni pa so se v TEŠ začeli pripravljati na odškodninsko tožbo. Ta je bila januarja letos tudi vložena, in sicer prav proti uvodoma omenjeni skupini »vikendašev«, Urošu Rotniku, Bojanu Brešarju in Francu Roscu, zaradi oškodovanja TEŠ v višini 1,6 milijona evrov. Iz vložene tožbe izhaja, da je TEŠ dela preplačal, in sicer tako, da so si izvajalci samostojno in enostransko zaračunavali dodatna dela, dvigovali cene, Rotnik pa jim ob tem tudi ni zaračunaval kazni zaradi zamud.

1,5 milijona evrov je bila prej cena urejanja okolice TEŠ
5 milijonov evrov bo urejanje okolice stalo po novem

Ta ista združba deloma že osumljenih sosedov iz Prekmurske vasi se sedaj vrača na svoje položaje. Prva etapa se je odvila z zadnjo vlado Janeza Janše, ko je na vrh HSE prišel Blaž Košorok, ki se je v stranki SDS ukvarjal z energetskimi vprašanji. Košorok je mesec dni po začetku svojega mandata zamenjal predsednika odbora za aktivni nadzor Deana Besednjaka in bivšega vodjo HSE, ki je začel z razčiščevanjem preteklosti, Boruta Meha. Meha sicer ni mogel odpustiti zaradi starosti, so ga pa degradirali in mu znižali plačo na raven najnižje možne. V TEŠ se je vrnila tudi Anita Dolinšek, aktualna Rotnikova odvetnica, ki je parafirala sporno pogodbo z Alstomom, pa Bojan Brešar, bivši vodja projekta TEŠ 6, ki so ga tokrat nagradili s pozicijo vodje enega od sektorjev. Januarja letos je vodstvo TEŠ začasno prevzel Rotnikov »nadzornik« Franc Rosec, aprila pa neizkušeni 35-letni Peter Dermol iz stranke SD, ki nasvete glede novinarskih vprašanj išče pri Rotniku. Rotnik sam seveda ob tem postane šef velenjske komunale.

Stari prijatelji, sosedje iz Prekmurske vasi, ki so v začetku tega leta prevzeli svoje položaje, pa začenjajo tudi brisanje ugotovljenih nepravilnosti. Poleg odstavitve vodje za aktivni nadzor in degradacije Meha je nova-stara združba takoj za tem, ko je bil na čelo TEŠ imenovan Rosec, ustavila tudi odškodninsko tožbo proti Rotniku in drugim v zvezi z gradnjo upravne stavbe TEŠ. Pooblastilo je odvetniški pisarni preklical že Rosec, tožbo pa je dokončno umaknil Dermol. Zakaj? Iz TEŠ so nam odgovorili, da so glede tožbe naročili in pridobili »pravno« in »strokovno« mnenje, iz katerega naj bi bilo razvidno, »da je odškodninska tožba neutemeljena, tako glede na temelj kot tudi na vsebino, za kar obstajajo trdni dokazi«. A kdo jim je to mnenje izdelal in koliko so zanj plačali, nam iz termoelektrarne niso hoteli sporočiti, saj naj bi poročilo imelo »visoko stopnjo zaupnosti«.

Najbolj ilustrativna posledica teh sprememb je cena, ki naj bi jo v TEŠ plačali za urejanje okolice po gradnji šestega bloka. Gre za 25 tisoč kvadratnih metrov velik prostor termoelektrarne, kjer bi naj posadili travo, položili tlakovce, postavili luči in podobno. Pred aktivnim nadzorom je bila cena določena na pet milijonov evrov. Simon Tot je nato ceno spustil na 1,5 milijona evrov. Aktualno vodstvo TEŠ pa je ceno spet dvignilo nazaj na pet milijonov. Na naše vprašanje o podrobnostih porabe tega denarja so nam iz termoelektrarne odgovorili zgolj, da so »vse podrobnosti opisane v projektni in tehnični dokumentaciji«. A teh dodatnih 3,5 milijona evrov ni edini, novi dodatni strošek.

Tako je tudi strošek za nakup rezervnih delov za TEŠ 6 v zadnjih mesecih poskočil s 5 na 20 milijonov evrov. Strošek gradbenih del, ki naj bi jih izvedlo podjetje v lasti Premogovnika Velenje, se je dvignil za 4,5 milijona evrov. Vrednost montaže bloka 6 pa celo za 20 milijonov evrov. Skupaj s stroški zamude pri izdaji državnega poroštva za najem kredita, za kar je odgovorna predvsem SDS in ki so ocenjeni na 18,1 milijona evrov, so se torej v tem letu oziroma pod to združbo, ki sedaj obvladuje HSE in TEŠ, dvignili za kar 60 milijonov evrov. To je ogromno, pa vendar se nastala škoda tukaj še ne ustavi.

Vzdržnost delovanja šestega bloka do leta 2054 je odvisna predvsem od cene premoga. V skladu z dogovorom med državo, rudnikom in termoelektrarno bi morala cena premoga lani znašati 2,56 evra na gigajoul, letos 2,50 evra, prihodnje leto 2,4 evra in končno, leta 2015, 2,25 evra. Direktor HSE Blaž Košorok je ta dogovor prekršil takoj za tem, ko je v začetku novega leta začel veljati zakon o državnem poroštvu. Ko je torej TEŠ dobil državno garantirani denar, so februarja kar za nazaj z aneksom ceno premoga dvignili na 2,67 evra in s tem prekanalizirali k Premogovniku Velenje, ki se spopada s finančnimi težavami, dodatne štiri milijone evrov. Tako je premogovnik leto 2012 zaključil z zgolj 19 tisoč evri dobička. Konsolidirano poročilo vse skupine pa naj bi izkazovalo približno 1,5 milijona evrov izgube – kljub subvenciji iz Šoštanja. Za ceno premoga je v premogovniku odgovoren direktor Milan Medved, še en »sosed« iz Prekmurske vasi. Medved že kakšnih šest let ob razpravah glede TEŠ 6 obljublja poceni premog na podlagi nove organizacije dela, ki pa je ni in ni.

Košorok, Rotnik, Medved, Rosec ... so seveda zgolj igralci. Končno odgovornost za opisano klientelistično navezo z vsemi posledicami vred nosita stranki SDS in SD, ki imata politično prevlado v Šaleški dolini. To se je povsem jasno pokazalo že leta 2010, pod vlado Boruta Pahorja, ko je vzniknila ideja o združevanju obeh energetskih stebrov, HSE in stebra okrog krške nuklearke. Četudi bi takšna združitev prinesla vsaj 15 milijonov evrov sinergijskih učinkov na leto, kot so tedaj pokazale študije, je politika projekt ustavila. Tako je že v koaliciji Boruta Pahorja Igor Šalamun, nekdanji sekretar ministra Andreja Vizjaka in Zvonka Černača (SDS), v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) prevzel področje energetike, stranki sta dosegli dogovor, da se stebra ne bosta združila, SDS je nehala kritizirati gradnjo bloka 6, SD pa je nehala drezati v manipulacijo z denarjem, shranjenim recimo v skladu za razgradnjo nuklearke. Kratko obdobje energetskega supernadzora se je tako približalo koncu.

Sedaj, pod vlado Alenke Bratušek, ni nič drugače. Vrtički so povsem očitno razdeljeni, in ker tudi strahu pred referendumom ni več, ne potrebe po nadzoru, se stari kadri vračajo, skupaj z že preizkušeno politiko sklepanja poslov. Obstaja sicer še upanje, da bo tokrat pravosodje le dokončalo svoj del naloge – kriminalistični postopek v zvezi z gradnjo bloka 6 namreč ni prvi. Kot so nam sporočili iz celjske policijske uprave, so prvo pomembnejšo ovadbo v zvezi z zlorabo šoštanjske termoelektrarne vložili že leta 2002. Tedaj naj bi odgovorni denar iz elektrarne potrošili za obnovo skakalnice. Na celjskem sodišču nam do zaključka redakcije niso odgovorili, kako je z zadevo, ker je v dokumentaciji še niso našli. Nam je pa eden od osumljenih iz tistega časa, ki je sedaj spet zaposlen v TEŠ, v vlogi predstavnika za stike z javnostmi odgovarjal na naša novinarska vprašanja.