27. 6. 2013, 08:00 | Družba
Razumeti razkritja pomeni razumeti vzpon novega fašizma
»Zavestna in inteligentna manipuliranja organiziranih navad in mnenj množic je pomemben element v demokratični družbi. Kdor manipulira ta nevidni mehanizem družbe, sestavlja nevidno vlado, ki je prava oblast v naši državi,« je leta 1928 v svoji knjigi Propaganda napisal Edward Bernays. Izumil je tudi besedno zvezo »odnosi z javnostjo« kot milejše poimenovanje državne propagande. Svaril je, da je stalna grožnja nevidni vladi tisti, ki govori resnico, in razsvetljeno ljudstvo, John Pilger piše na portalu Truthout.
Leta 1971 je Daniel Ellsberg razkril podatke vlade ZDA, znane kot Dokumenti pentagona (The Pentagon Papers), ki so razkrivali, da je napad ZDA na Vietnam temeljil na sistematičnem laganju. Štiri leta kasneje je Frank Church vodil presenetljiva zaslišanja v senatu. To je bil eden od zadnjih znakov življenja demokracije v ZDA. Na teh zaslišanjih je bila osvetljena celotna nevidna vlada: domače prisluškovanje, subverzija in netenje vojne s strani tajnih in »varnostnih« agencij, pa tudi podpora tem dejanjem s strani velikih podjetij in medijev, tako konzervativnih kot liberalnih.
O službi nacionalne varnosti (NSA) je senator Church dejal: Poznam zmožnosti za ustvarjanje tiranije v Ameriki, a poskrbeti moramo, da ta agencija in vse agencije delujejo v okviru zakona… da te točke nikoli ne prestopimo. To je prestop brez povratka.« Ko je britanski časopis The Guardian objavil razkritja nekdanjega strokovnega sodelavca NSA Edwarda Snowdena, je Daniel Ellsberg napisal, da so ZDA zdaj prestopile to točko, od katere ni več povratka.
Snowdenova razkritja, da je Washington uporabljal Google, Facebook, Apple in druge velikane tehnologij široke potrošnje za prisluškovanje tako rekoč vsakomur, je dodatni dokaz za sodobno obliko fašizma. To je točka brez povratka. S podporo starih oblik fašizma po svetu – od Latinske Amerike do Afrike in Indonezije – je duh zdaj doma ušel iz steklenice. To razumeti je enako pomembno kot razumeti kriminalno zlorabo tehnologije, piše John Pilger.
Fred Branfman, protivojni aktivist, ki je razkril uničenje Laosa s strani ameriških zračnih sil v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ima odgovor za tiste, ki se še vedno čudijo, kako lahko liberalen temnopolti predsednik, profesor ustavnega prava ukaže takšno kršenje zakona. Po njegovih besedah nobeden predsednik do Obame ni naredil več za vzpostavitev infrastrukture za mogočo policijsko državo. Zakaj? Ker Obama enako kot njegov predhodnik George Bush svoje vloge ne razume kot ugajanje tistim, ki so ga izvolili, ampak kot širjenje »najmočnejše institucije v zgodovini sveta, tiste, ki je od leta 1962 ubila, ranila ali odvzela dom bistveno več kot 20 milijonom ljudem, večinoma civilistom«.
Samo ljudje so zdaj drugi. Direktor Google Ideas Jared Cohen je bil svetovalec Condaleeze Rice, zunanje ministrice ZDA v administraciji Georga Busha, ki je lagala, da Sadam Husein lahko napade ZDA z jedrskim orožjem. Cohen in izvršni direktor Googla Eric Schmidt, ki sta se srečala v porušenem Iraku, sta skupaj napisala knjigo Nova digitalna doba (The New Digital Age), ki so jo kot vizionarsko označili nekdanji direktor tajne agencije CIA Michael Hayden, nekdanji zunanji minister ZDA Henry Kissinger in nekdanji predsednik britanske vlade Tony Blair. Avtorja ne omenjata programa za prisluškovanje Prism, ki ga je razkril Snowden, ki agenciji NSA omogoča dostop do vseh, ki uporabljajo program Google.
Kontrola in prevlada sta besedi, ki sta v tej povezavi pomembni, piše Pilger. Prek njih politika, podjetja in vojska vsajajo propagando v zavest ljudi. Edward Bernays je na tem gradil svoji najbolj uspešni propagandni kampanji, s katerima je Američane prepričeval, naj gredo leta 2017 v vojno in ženske, naj začnejo kaditi v javnosti. Cigarete so bile »bakle svobode«, ki bodo ženskam omogočile osvoboditev.
V sodobni kulturi je najbolj uspešna propaganda sleparski »ideal« Amerike kot moralno superiorne, kot »voditeljice svobodnega sveta«. Ob hollywoodskih filmih so Američani včasih kljub temu lahko videli tudi drugačne filme, recimo od Stanleya Kubricka, pa evropske filme. Danes ni več Kubricka in trg ZDA je tako rekoč zaprt za tuje filme, piše John Pilger. Tako Bradley Manning, Julian Assange in Edward Snowden, s svojimi razkritji razkrinkavajo mitologijo, ki jo širijo korporativni kino, korporativna žirija in korporativni mediji. WikiLeaks je posebej nevaren, ker tistim, ki razkrivajo resnico, daje orodje, da ta pride na dan.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.