28. 6. 2013 | Mladina 26 | Politika
Premalo ali preveč?
Razlogi za visoke odškodnine za neutemeljene pripore niso v površnosti, ampak v preveč predlaganih priporih
Zapor na Dobu
© Miro Majcen
Ob nezakonitih 35 dneh pripora, odrejenega Hildi Tovšak, so se postavila nekatera vprašanja, le da morda napačna. Javnost je presunil podatek, da je morala država za nezakonite pripore iz proračuna v zadnjih 15 letih plačati dobra 2 milijona evrov. Letni strošek narašča, saj je samo lani zaradi tega izplačala več kot 360 tisoč evrov odškodnin. Je Slovenija država, ki odreja pripor (poseg v pravico do svobode gibanja brez pravnomočne kazenske sodbe) brez zakonske podlage, ali država, ki pripor odreja zakonito, a preveč ekstenzivno?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Politika
Zapor na Dobu
© Miro Majcen
Ob nezakonitih 35 dneh pripora, odrejenega Hildi Tovšak, so se postavila nekatera vprašanja, le da morda napačna. Javnost je presunil podatek, da je morala država za nezakonite pripore iz proračuna v zadnjih 15 letih plačati dobra 2 milijona evrov. Letni strošek narašča, saj je samo lani zaradi tega izplačala več kot 360 tisoč evrov odškodnin. Je Slovenija država, ki odreja pripor (poseg v pravico do svobode gibanja brez pravnomočne kazenske sodbe) brez zakonske podlage, ali država, ki pripor odreja zakonito, a preveč ekstenzivno?
Za odgovor na to vprašanje je bistveno, koliko od tožnikov, ki so zahtevali odškodnino, je takih, ki so bili neutemeljeno v zaporu zaradi napake državnega organa (primer Hilde Tovšak in njenih 35 dni nezakonitega pripora), in koliko takšnih, ki so bili priprti zakonito, pa nazadnje niso bili obsojeni in so zahtevali odškodnino za pripor. Zakaj? Ker neutemeljen pripor, kot se je zgodil Tovšakovi, pomeni kršitev človekovih pravic, ki jo zagreši državni organ. Druge odškodnine pa mora država izplačati, ker sicer v skladu z zakonom, a morda preveč ekstenzivno razlaga razloge za pripor. Velja namreč, da je pripor skrajno sredstvo za potrebe nemotenega poteka kazenskega postopka, ne pa vnaprejšnje kaznovanje »tistih, za katere vsi vemo, da so krivi«. Poleg tega tožilce, ki so edini pristojni predlagati pripor, v praksi vodi še eno pravilo. Pripor predlaga za osumljence, za katere glede na dotlej zbrane dokaze ni tako rekoč nikakršnega dvoma o krivdi.
Med 64 zahtevami po odškodnini, ki jih je lani iz tega naslova obravnavalo državno pravobranilstvo, je le šest takšnih, kjer so bile odškodnine izplačane zaradi nezakonito odrejenega pripora (primer Tovšak). V vseh drugih zadevah je šlo za zakonito odrejen pripor, a je bil kasneje kazenski postopek ustavljen oziroma je bila izrečena oprostilna sodba.
Podatki dokazujejo, da »milijoni«, ki smo jih zadnja leta plačali za neupravičen pripor, ne kažejo na to, da bi državni organi ravnali površno, delali napake, ali pa vede predlagali in odrejali pripor brez zakonske podlage. Kažejo pa, da morda pravosodje vendarle nekoliko popušča pod pritiski javnosti in v zadnjem času tudi politike, ki si želi in zahteva takojšnji in neprekinjeni pripor za vse »krive«.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.