Preveč kvalificirani asistenti

Tudi če ne upoštevamo krize in javnofinančnega varčevanja, dobiva slovensko visoko šolstvo zelo malo denarja. V Sloveniji na študenta povprečno zapravimo polovico povprečja v Evropski uniji. Razmerje med številom študentov in visokošolskih učiteljev pa je po primerjavi 26 držav, ki jo je opravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, slabše le še v Indoneziji, Savdski Arabiji, Belgiji in na Češkem.

Da to ne vpliva v celoti na kakovost študija, se moramo zahvaliti tudi spornemu načinu dela v naših visokošolskih zavodih. Mnogi, ki so pridobili habilitacijo kot docenti ali izredni profesorji, so zaposleni na asistentskem delovnem mestu. Tako svojega delodajalca stanejo veliko manj kot polnozaposleni pedagogi, a ker imajo ustrezen akademski naziv, lahko imajo predavanja in prenašajo svoje znanje na študente. Številni asistenti so celo nosilci več predmetov. Kakor povedo sami in kakor opazijo študenti, asistenti pogosto delajo več kot profesorji.

Vsi se zavedajo, da je tako in da je to slabo. »Na asistentskih delovnih mestih je zaposlenih tudi štirideset delavcev z nazivom docent in štirje z nazivom izredni profesor, od katerih večina izkazuje najmanj dvotretjinsko učiteljsko obveznost, kar vodi v nezadovoljstvo in nižjo motiviranost teh delavcev,« na primer piše v letnem poročilu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

»Izhodiščno so bila asistentska delovna mesta namenjena uvajanju mladih diplomiranih kadrov v univerzitetno raziskovalno in pedagoško delo, zdaj pa ta mesta praviloma zasedajo visoko kvalificirani kadri srednjih let,« sporočajo asistenti na ljubljanski univerzi, ki so oblikovali pet zahtev za ureditev statusa. Z večino njihovih zahtev se strinja tudi rektor v odhajanju dr. Stanislav Pejovnik, vendar učinkovite rešitve še ni na vidiku.

Po Pejovnikovem mnenju je glavni razlog za neustrezne razmere pomanjkanje denarja »za vsa delovna mesta, ki bi jih potrebovali«, pomemben razlog pa je po njegovem tudi, da učiteljski naziv in delovno mesto nista usklajena. Zato bo ljubljanska univerza odslej najprej zagotovila denar za delovno mesto in šele potem najboljšemu na razpisu za to delovno mesto podelila habilitacijo.

To je res pogost način dela na evropskih univerzah. Ampak če ljubljanska univerza hkrati ne bo veliko več zaposlovala, za kar bi potrebovala več denarja, bo ta praksa pomenila, da bo habilitiranih manj ljudi, čeprav izpolnjujejo pogoje. Ker brez habilitacije ni mogoče predavati, se bo še bolj izrazilo slabo razmerje med številom profesorjev in študentov.

Nekateri predavatelji, ki so ujeti na asistentskem delovnem mestu, vidijo rešitev v spremembi zaposlovalne prakse. Številni menijo, da si zaslužijo učiteljska delovna mesta bolj kot mnogi, ki jih zasedajo zdaj, in so prepričani, da bi objektivna primerjava akademskih dosežkov to pokazala.