Durs nad Janševo in Jankovičevo premoženje?

Protikorupcijska komisija je ob pregledu premoženja Janeza Janše in Zorana Jankovića zasledila večji obseg premoženja neznanega izvora. Ali kot so v komisiji zapisali pri Janezu Janši: »Zavezanec, ki je predsednik vlade, razpolaga z – po meri povprečnega slovenskega davkoplačevalca – razmeroma velikimi vsotami gotovine, za katero ni znano, kdaj, na kakšen način, od koga oziroma kako jo je pridobil, niti sam tega ne zna razumljivo in prepričljivo pojasniti.«

Leta 2005 je denimo Janša na svoj transakcijski račun položil 33 tisoč evrov, katerih izvora ni znal pojasniti. Z gotovino je plačal tudi avto, aro za hišo, Janša pa ni znal pojasniti tudi izvora denarja za vračilo posojil bratu in ženi. Kot je znano, je protikorupcijska komisija ugotovila, da je med letoma 2004 in 2012 Janša razpolagal z vsaj 210 tisoč evrov več denarja, kot so znašali njegovi uradni prihodki ali prihodki, katerih vir je poznan. Tudi pri Zoranu Jankoviću je komisija odkrila, da je leta 2007 na svoj bančni račun položil 29 tisoč evrov, katerih izvora ni znal pojasniti.

V vseh takšnih primerih protikorupcijska komisija zadevo prepusti tudi davčni upravi, ki uvede inšpekcijski nadzor in obračuna davek Nekaj podobnega se je zgodilo v primeru Franca Kanglerja. Na podlagi ugotovitev protikorupcijske komisije je davčna uprava lansko leto pri njegovi ženi opravila inšpekcijski nadzor in določila, da mora Kanglerjeva državi plačati 57 tisoč evrov dodatnega davka, ker ni dokazala izvora 154 tisoč evrov na svojem računu. Tudi Kanglerjeva žena se je sicer izgovarjala na dediščino in na posojila, s čimer pa ji Dursa očitno ni uspelo prepričati.

Na naše vprašanje davčni upravi, ali so v skladu z ugotovitvami protikorupcijske komisije že začeli inšpekcijske postopke proti Janši in Jankoviću, so nam z Dursa seveda odgovorili, »da na vprašanja, ki zadevajo konkretne davčne zavezance, ne moremo odgovoriti zaradi varovanja davčne tajnosti«, in da gre v teh primerih seveda za davčno tajnost. Še dodatno so nam pojasnili, da v vseh teh primerih obstaja relativni zastaralni rok pet let. Če torej Durs postopek začne danes, lahko preveri le tisto premoženje, od katerega bi bilo »treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti« v zadnjih petih letih. Deloma so torej Janševe in Jankovićeve transakcije že zastarale.