28. 6. 2013 | Mladina 26 | Kultura
Kreativno sobivanje
Več kot 150 mladih umetnikov, rojenih med letoma 1975 in 1985, bo do septembra skušalo najti odgovore na vprašanje, kakšen bo naš skupni jutri
Kustosinja Nataša Petrešin-Bachelez na otvoritvi U3
© Uroš Abram
Skupaj smo močnejši, je stara modrost, ki jo mlada generacija dobro razume. Mladi ustanavljajo kreativne zadruge, prostore za coworking, v katerih si delovno okolje ustvarjajo zlasti kreativci in kjer se potem pri posameznih projektih povezujejo v priložnostne skupine, mladi se med seboj povezujejo tudi v iniciativah, kot so na primer CoFestival s svojim projektom Umetnost SoBivanja, pa mednarodna neformalna skupina The Resilients, pa skupno urbano vrtnarjenje …
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Kultura
Kustosinja Nataša Petrešin-Bachelez na otvoritvi U3
© Uroš Abram
Skupaj smo močnejši, je stara modrost, ki jo mlada generacija dobro razume. Mladi ustanavljajo kreativne zadruge, prostore za coworking, v katerih si delovno okolje ustvarjajo zlasti kreativci in kjer se potem pri posameznih projektih povezujejo v priložnostne skupine, mladi se med seboj povezujejo tudi v iniciativah, kot so na primer CoFestival s svojim projektom Umetnost SoBivanja, pa mednarodna neformalna skupina The Resilients, pa skupno urbano vrtnarjenje …
Ta številna in raznovrstna sodelovanja so postala tudi zaščitni znak letošnjega trienala sodobne umetnosti, enega ključnih umetnostnih dogodkov na naših tleh.
Nataša Petrešin-Bachelez je v vlogi kustosinje trienala, zaradi sedme edicije letos na kratko imenovanega 7U3, iskala ustvarjalce, ki živijo in ustvarjajo današnji čas in prostor. Želela je tudi, da se na 7U3 izrazi upor do slabega vodenja države in slabega življenja, za katero je takšno vodenje krivo, ki so ga slovenski državljani izkazali na ulicah v preteklem letu. Peteršinova namreč možni odgovor na družbeno neperspektivnost in negotovost vidi v konceptu prožnosti kot višje stopnje trajnostnega koncepta. Prožen objekt je v fiziki tisti, ki se je sposoben vrniti v prvotno obliko. Prožen pa je lahko tudi subjekt, in takšnega je posvojil sodobni kapitalizem in s tem generiral množičnost prekarnih delavcev. Ti so se znašli v položaju, ko morajo iskati načine, kako bi pobegnili iz objema korporativnega kapitalizma ter sebe in s tem tudi družbo vrnili v »prvotno« obliko uravnotežene ustvarjalne skupnosti.
Preparirani klavir Mateja Stupice
© Martin Lovšin Schintr
Establišment in upravljavci sodobne družbe trajnostni koncept bolj razglašajo kot zares udejanjajo. Zato pa se resneje jemlje v manjših družbenih skupnostih, umetnosti in subkulturah. 7U3 tako pomembno posega v družbeno zavest in poskuša premikati meje, ki določajo vsebino in značilnosti nekega prostora. Trienale se tudi ne imenuje več Trienale sodobne slovenske umetnosti, ampak Trienale sodobne umetnosti v Sloveniji. Organizatorji pravijo, da je ta razlika v poimenovanju pomembna. Verjetno je res, saj ni več bistvena narodna pripadnost umetnikov, ampak štejeta prostor in čas, v katerih ustvarjajo umetniki različnih narodnosti, bodisi v New Yorku, Parizu, Tokiu ... ali Ljubljani.
Peteršinova je tokratni trienale spletla okoli koncepta prožnosti kot »nadgradnje globalne naravnanosti k razvoju trajnosti v družbah globalnega Severa«. Povabila je 40 posameznikov in 15 zavodov, skupaj več kot 150 ljudi, ki bodo čez poletje s performansi, koncerti, razstavami, projekcijami filmov, posveti in še drugimi akcijami zaokrožili 7U3. Vključila je različne diskurzivne prakse, družbene, državljanske, arhitekturno-urbane, performativne, uvrstila gledališko, glasbeno, vizualno umetnost in posebej poudarila skupnostne in deležniške projekte, umeščene v prostor in čas.
Zid društva KUD C3, ki bo pred koncem trienala skupaj z grafitom premeščen v ljubljanski Zalog, kjer že tri leta sodelujejo z mladostniki in mladinskim centrom Čamac ter skupaj iščejo strategije za izboljšanje vsakodnevnega življenja.
© Dejan Habicht
Tisti, ki bodo na letošnjem U3 iskali predvsem slike in skulpture, bodo ostali praznih rok, zato pa bodo našli rezultate raziskovanj novih načinov delovanja, med katerimi so tudi urbano vrtnarjenje ali na primer zabavni »meščanski« kratki film Zabava (Noemi Veberič Levovnik) ali trpki dokumentarec o kosovski družbeni stvarnosti. Med zanimivejšimi sodelujočimi so denimo Nika Autor, The Resilients, Matija Plevnik & Kaja Avberšek & Srečko s projektom Glavo preč, zagonetni in duhoviti Tomaž Furlan, sicer lanski dobitnik nagrade skupine OHO, ki sodeluje s kar dvema projektoma, Matej Stupica s »prepariranim klavirjem«, igralec Primož Bizjak, ki ga najdemo v skupinah The Resilients in Stegnar, Horvat & družina, Theremidi Orchestra, Via Negativa …
Prožnost kot osrednja os letošnjega trienala, okoli katere se vrtijo zgodbe prilagodljivega subjekta, vzajemne soodvisnosti, sogradnje, politične in ekološke umestitve v svet, iskanje ravnovesja v vedno bolj neuravnoteženih in težkih življenjskih razmerah, ter mladi akterji, ki so zaradi družbenih in življenjskih razmer primorani v združevanje dela z vsakdanjim življenjem – vse to naj bi pokazalo, kakšne so razmere in kako se sprevrača vloga ustvarjalnega subjekta v sodobni slovenski družbi. Vse to pa ponazarja še nekaj: da je uradna kulturna politika umetnost že zdavnaj »sprevrgla« zgolj v strošek in jo obravnava kot odvečno proračunsko breme.
A kreativci vseh vrst so vednarle trdoživi, dogodkov na tokratnem U3 pa toliko, da mora biti obiskovalec pozoren na urnik, sicer se mu lahko zanimive vsebine letošnjega trienala prav hitro izmuznejo.
Pisma bralcev
U3 skozi čas
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.