Pomoč brezposelnim mladim je »kapljica na vroč kamen«

Okoli devet milijonov evrov bo Slovenija imela v letih 2014 in 2015 na voljo iz evropskega sklada za zaposlovanje mladih na podlagi sklepov voditeljev držav članic na nedavnem vrhu EU. V evropskem skladu za zaposlovanje mladih bo sicer na voljo 8 milijard evrov. To so sredstva za financiranje sheme za mlade, na podlagi katere bodo države članice morale mladim v štirih mesecih po zaključku šolanja oziroma prijavi na zavodu za zaposlovanje zagotoviti kakovostno ponudbo za nadaljevanje šolanja ali za zaposlitev, za pripravništvo ali vajeništvo.

Kako bodo to zagotovile, bodo države članice, ki bodo prejele sredstva iz sklada za zaposlovanje mladih, morale v ustreznih programih sporočiti Bruslju do konca leta. Ta denar je namenjen za pomoč mladim do 25. leta starosti v regijah, ki so lani imele vsaj 25-odstotno brezposelnost mladih. Slovenija tega pogoja ne izpolnjuje, do teh sredstev pa bo upravičena zato, ker je lani med vsemi članicami EU zabeležila največjo rast brezposelnosti med vsemi članicami EU.

V sklepih, ki so jih sprejeli voditelji, je izrecno omenjeno, da se je brezposelnost mladih v Sloveniji lani povečala za več kot 30 odstotkov in da bo zato tudi Vzhodna Slovenija lahko koristila omenjena evropska sredstva. »Ni dovolj, da to ostane črka na papirju, morali bomo zagotoviti črpanje denarja. Časa je do konca leta,« je povedala predsednica vlade Alenka Bratušek.

Nekateri, med njimi predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz, opozarjajo, da s tem denarjem problema brezposelnosti mladih v EU ne bo mogoče rešiti. Schulz je dejal, da gre za smešen znesek oziroma »za kapljico na vroč kamen«, ko so voditelji odločali o reševanju bank, so bili veliko bolj velikodušni, saj so zanje namenili 700 milijard evrov.

Tudi predsednik luksemburške vlade Jean-Claude Juncker, ki je voditelj z najdaljšim stažem v EU, je pesimističen. Spomnil je, da so leta 1997 voditelji EU že sprejeli podoben sklep za reševanje problema brezposelnosti mladih. Takrat so odločili, da bodo vlade držav članic brezposelnim mladim morale v šestih mesecih zagotoviti zaposlitev ali nadaljevanje šolanja, a to je dejansko naredilo le nekaj članic. »Upam, da bo tokrat bolje,« je dejal. Nasploh bi si Juncker želel, da bi voditelji na tokratnem vrhu »pogledali dalj v prihodnost«.

Tudi nekateri ekonomisti opozarjajo, da je tokratni načrt, s katerim bi mladim zagotovili službe oziroma nadaljevanje šolanja, samo propaganda. »Zgolj osredotočenje na brezposelnost mladih ne bo doprineslo veliko k rešitvi tega problema,« recimo pravi ekonomist z bruseljskega inštituta Bruegel Andre Sapir.

V EU je brez zaposlitve 6 milijonov mladih, starih med 15 in 24 let. Ti ljudje že veljajo za izgubljeno generacijo. Da bi bilo treba za boj proti brezposelnosti mladim zagotoviti več kot 6 milijard evrov, kolikor so za sklad za reševanje brezposelnosti mladih voditelji namenili na vrhu EU februarja, sta poudarjala predvsem predsednika španske in italijanske vlade, kar je razumljivo, saj je v Španiji bilo po podatkih OECD konec lanskega leta brez zaposlitve 55,5 odstotka mladih, starih med 15 in 24 let, v Italiji pa 37,3 odstotka.

Še bolj za nohte gre mladim v Grčiji, kjer jih konec lanskega leta ni imelo zaposlitve 57,4 odstotka na Portugalskem jih je službo iskalo 38,8 odstotka. Več kot 25 odstotkov mladih je lani bilo brez zaposlitve še na Slovaškem (35,5 odstotka), Irskem (29,2 odstotka), Madžarskem (28 odstotkov), Poljskem (27,6 odstotka) in v Franciji (25,4 odstotka). Manj kot 10 odstotkov mladih je lani bilo brez zaposlitve le na Nizozemskem (9,9 odstotka), v Avstriji (8,5 odstotka) in Nemčiji (8,1 odstotka). Slovenija je s stopnjo brezposelnosti mladih 23,3 odstotka tik pod povprečjem v območju evra (23,9 odstotka) in EU (23,4 odstotka).

Najbolj odločno je povečanju zneska za sklad za boj proti brezposelnosti mladih nasprotovala nemška kanclerka Angela Merkel, češ da ni mogoče sprejemati vedno novih programov za pomoč in 6 milijard evrov nikakor ni »zanemarljiv znesek«. Mojster kompromisov predsednik evropskega sveta Herman van Rompuy je zagovornike in nasprotnike povečanja zneska očitno zadovoljil s predlogom, da bosta dodatni 2 milijardi evrov na voljo iz proračunske rezerve, kar skupaj znese 8 milijard evrov.