Evropa pomaga Orbanu

Demokracija na Madžarskem je ogrožena, je marca lani sporočila Beneška komisija, na katero se Svet Evrope obrne z ustavnimi vprašanji. Podobno menijo tudi Združeni narodi, Amnesty International in Human Rights Watch. Zadnje čase te organizacije najbolj kritizirajo spremembe v pravosodju. Madžarski premier Viktor Orban je zmanjšal pristojnosti ustavnega sodišča ter osredotoča moč nad pravosodnim sistemom v eni osebi, predsednici državnega pravosodnega urada. Zdaj je to dr. Tünde Handó, ki naj bi bila blizu premieru.

Nič manj skrb zbujajoči niso kriminalizacija brezdomcev, politično odločanje o registraciji verskih skupnosti ter podrejanje medijev in centralne banke vladi.

Zato je Svet Evrope pripravil resolucijo, s katero naj bi nad Madžarsko uvedel tako imenovani monitoring, poseben nadzor, ki se lahko izvaja na več načinov: z (nenapovedanimi) obiski predstavnikov drugih držav ali strokovnjakov, zahtevami po poročanju vlade te države ali vzpostavitvijo sistemov za pritožbe. To bi bil prvi monitoring kakšne članice EU, ki bi ga opravljal Svet Evrope, saj je ta tako doslej nadziral le države, ki so se šele učile demokracije. Vendar je v resoluciji naštetih res veliko ukrepov madžarske vlade, od katerih je vsak posebej zelo sporen.

Čeprav je prejšnji teden parlamentarna skupščina Sveta Evrope s 135 glasovi proti 88 resolucijo 1914 (2013) o monitoringu Madžarske sprejela, monitoringa ne bo. Preden je skupščina glasovala o resoluciji, je na predlog konservativnega britanskega poslanca Roberta Walterja sprejela dopolnilo, s katerim je odločila, da bo dovolj »pozorno spremljanje razmer in ocenjevanje napredka« pri uveljavljanju v resoluciji predlaganih ukrepov.

V parlamentarni skupščini Sveta Evrope sedijo poslanci nacionalnih parlamentov. Slovenija ima tri predstavnike. Ko se je glasovalo o Madžarski, so bili to Romana Tomc iz SDS in Jakob Presečnik iz SLS, ki sta glasovala za Orbanu naklonjeno dopolnilo, ter Andreja Černak Meglič iz SD, ki je glasovala proti. Tomčeva in Presečnik se nista odzvala na našo prošnjo, naj obrazložita svoj glas, a verjetno je razlog preprost. Njuni stranki sta tako kot Orbanova Fidesz članici Evropske ljudske stranke. Andreja Černak Meglič je zgrožena, ker je parlamentarna skupščina Sveta Evrope tako popustljiva. »Preprosto se nekatere države bojijo, da bi tak pritisk lahko doživele tudi same,« ugiba o razlogih poslancev. Oportunizem seveda ni dober izgovor. »Vse, kar diši po napovedi totalitarizma, je grozljiva grožnjo za celotno Evropo in je treba ustaviti. Tudi Hitler je bil demokratično izvoljen. Evropa je preveč strpna do teh pojavov, potem bomo pa jutri odprli oči … To me spominja na čas pred drugo svetovno vojno, ko se je Adolfu Hitlerju toliko dopuščalo. To je grozno,« svari poslanka.