Park brez prihodnosti

Junija je predsednik Borut Pahor obiskal občino Bohinj in se srečal s predstavniki občine, krajevnih in agrarnih skupnosti ter bohinjskega turizma, ki so se z njim želeli pogovarjati o Triglavskem narodnem parku in kako vključenost Bohinja vanj ovira njihovo življenje. Po poročanju medijev je Pahor Bohinjce pozval, naj pripravijo predloge sprememb, in jim obljubil podporo. »Vi tukaj živite, in če ne boste zadovoljno živeli, je zakon zgrešil svoj namen,« je Pahorja citiral Gorenjski glas. Pahorjeve besede so zmotile filozofa dr. Luko Omladiča, zato je skupaj s petimi drugimi predsedniku poslal javno pismo in mu očital, da »glavno pobudo za ukvarjanje z resničnimi problemi našega edinega narodnega parka prepuščate tistim, ki so se že večkrat jasno negativno opredelili do TNP,« in celo, da se je postavil »v vlogo patrona velikih nasprotnikov TNP«.

Pahor zdaj pravi, da je Bohinjce k pošiljanju predlogov sprememb pozval, »ker problemi niso bili zelo natančno predstavljeni«, in da pričakuje predloge, »ki morajo biti predhodno usklajeni z vsemi akterji«. Predsednik zavrača očitke, da je »patron velikih nasprotnikov TNP«, saj se »do konkretnih pobud, ki niti niso bile predstavljene, predsednik ni opredeljeval«.

So pa očitki v pismu razjezili bohinjskega župana Franca Kramarja. Prepričan je, da se je TNP na Bohinj razširil samo zato, ker so si pred desetletji vplivneži tam postavili počitniške hišice, si želeli imeti mir in jih je turizem motil. Bohinjcem naj TNP ne bi prinesel nič drugega kot ovire, zaradi katerih je življenje oteženo, turistična in druga gospodarska dejavnost pa onemogočena. Župan zagovarja interese Bohinjcev, ki so razumljivi, vendar uresničitev njihovih želja verjetno pomeni množični turizem, to pa je slaba rešitev.

»Gre za kompleksno, lahko bi rekli rašomonsko zgodbo,« opisuje Marjeta Keršič - Svetel, ki je kot predstavnica nevladnih organizacij sodelovala pri pripravi zadnjega zakona o TNP. »Bohinjce razumem, krivda zagotovo ni pri njih, ampak drugje,« pravi. Rešitev je po njenem v dobri strategiji razvoja celotnih Julijskih Alp, ki bi upoštevala naravno in kulturno dediščino, s katero je izredno bogata tudi bohinjska občina. »Prek italijanske meje je naravni rezervat Delta Soče, ki ga lokalni prebivalci ne bi zamenjali za nič. Vedo, da turisti, ki hodijo opazovat ptice, se vozit s čolni, jest v gostilnah in kupovat lokalne pridelke, prinesejo veliko več denarja kot bi ga druge dejavnosti,« pravi. Ker je oblikovanje in izvajanje take strategije strokovno zahtevno, bi morala to v Sloveniji nase prevzeti država. Marjeta Keršič - Svetel je pesimistična in napoveduje, da bo država popustila zahtevam lokalnega prebivalstva in da se bo »park skrčil na to, kar je zdaj cona 1«, torej na območje z najstrožjim režimom. »Prihodnosti za celotni TNP sploh ne vidim.«