Normalizacija kvizlingov?

V Šentjoštu nad Horjulom slovesnost z domobransko zastavo in uniformami

Za nekatere Slovence Šentjošt nad Horjulom ni samo kraj. Kot je nekoč zapisal filolog in nekdanji domobranec Justin Stanovnik, je Šentjošt pojem, beseda.

Pomen te vasi najbolje ponazarja Kapela mučencev oziroma kapela za ubite domobrance, ki stoji ob cesti skozi vas, ob obeh cerkvah. V Šentjoštu so zelo ponosni, da so leta 1942 v odziv na nasilje Osvobodilne fronte prvi v Sloveniji ustanovili vaško stražo. Po vojni morda noben drug kraj ni imel tako slabega odnosa z oblastjo in nemara nikjer niso tako težko pričakovali osamosvojitve. Šele potem so na primer dobili asfaltno cesto do vasi.

Ob kapeli so že večkrat drugo nedeljo v juliju pripravili »mašo za žrtve komunizma«. Javnost je na to postala pozorna lani, ko je nekdanji politik Ivan Oman tam za TV Slovenija povedal, da je imela Slovenija med drugo svetovno vojno dve vojski, od katerih je ena zmagala leta 1945, druga pa 1991.

Letos so, da bi se prilagodili tistim, ki so želeli prej na počitnice, slovesnost pripravili zadnjo junijsko nedeljo. Posvetili so jo medvojnemu ljubljanskemu škofu Gregoriju Rožmanu, saj je letos 70. obletnica njegovega birmanja v Šentjoštu. Mašo pred kapelo je daroval urednik cerkvenega časopisa Družina Franci Petrič, slavnostna govornica pa je bila Helena Jaklitsch, ki na teološki fakulteti pripravlja doktorat, in je tudi vodja kabineta ministra za pravosodje dr. Senka Pličaniča. V govoru je Rožmana postavila za zgled v času, ki je po njenem kristjanofoben in protislovenski.

Tokrat je med slovesnostjo prvič visela domobranska zastava s tako imenovanim slovenskim orlom, vence pa so pred kapelo položili fantje, oblečeni v domobranske uniforme. Odločitev za to ni bila težka, »saj se te zastave in uniforme dandanes že povsod pojavljajo«, je povedal eden od organizatorjev.

Po slovenskem zakoniku se kaznuje tisti, ki zmanjšuje pomen holokavsta. Slavljenje domobranstva in uporaba njegovih simbolov v to kategorijo ne sodita, meni strokovnjak za kazensko pravo z ljubljanske pravne fakultete dr. Ljubo Bavcon. Vseeno pa lahko tiste, ki nosijo domobranske uniforme, spomnimo, da so to uniforme tistih, ki so – pod Rožmanovim vodstvom – prisegli izvajalcem holokavsta in dejavno sodelovali z njimi.

cI96DtQJH6Q