Skupna izjava nadškofov?

Poleg zapisnikov in drugih dokumentov o sestankih vrha mariborske nadškofije, ki je po letu 2001 gradila svoj finančni imperij, je bivši ekonom škofije Mirko Krašovec minuli mesec škofom poslal tudi predlog skupne izjave za javnost. Pod njo naj bi se po načrtu podpisali ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek in Mirko Krašovec oziroma Slovenska škofovska konferenca (SŠK). Škofa se tudi na to idejo nista odzvala, če bi se, bi slovenski mediji objavili tole besedilo:

»Svetovna finančna kriza je prizadela veliko držav v samem jedru njihovih finančnih in gospodarskih ustanov. Najbolj boleča posledica te krize je naraščanje brezposelnosti in zelo slabi obeti, da se bo splošni gospodarski in moralni položaj kmalu izboljšal. Vzporedna posledica gospodarske krize je stopnjevanje nezaupanja med ljudmi, rivalstva in zelo razširjene brezčutnosti. Ta moralna posledica se kaže posebno boleče v praksi posameznikov in skupin, še posebej nekaterih medijev, da bi dobronamerna skupna prizadevanja za gospodarski in moralni razvoj naše države izničili z nepreverjenimi obtožbami posameznikov ali celotne skupnosti.

Že nekaj let so nekateri nekdanji člani uprave in svetov pri Zvon Ena holdingu v Mariboru deležni javnega linča brez dokaznega gradiva za domnevne nepravilnosti. Posle v Zvon Ena holdingu so avtonomno opravljali managerji, laiki strokovnjaki, ki so se odločali po takratnih ekonomskih kriterijih. Vsi sodelavci pri tem projektu so delali odgovorno, zavzeto in z veliko mero odgovornosti do vseh, ki so jim zaupali svoje deleže premoženja. Ker se je vrednost vseh nepremičnin in družb v kratkem času bistveno zmanjšala, je Zvon Ena holding doletel stečaj. S tem je tudi Nadškofija Maribor izgubila vse svoje premoženje, ki ga je vložila v to družbo. Vendar pri tem velja poudariti, da Zvon Ena holding ni bil cerkvena ustanova, temveč samostojna gospodarska upravljalska družba, ki je delovala skladno s slovensko zakonodajo.

Izjavljamo, da smo se skupaj odgovorno odločali in zavzeto delali v skladu z zakonodajo, v dobri veri, da lahko damo svoj prispevek za gospodarski, kulturni in duhovni razvoj naše družbe. Prepričani smo bili, da je naložba v Zvon dovolj varna, zloma finančnega trga in tveganja v tem obsegu nismo predvideli. Zato skupno nosimo odgovornost, vsak za svoj del soodločanja in delovanja. Ni pošteno in pravično, da se v javnosti posamezni posli Zvon Ena holdinga neposredno pripisujejo vodstvu Cerkve, znotraj Cerkve pa nekaterim klerikom. Še manj je pravično, da brez slehernih dokazov namigujejo na goljufijo in zlorabo finančnih sredstev in poslovanje Zvon Ena holdinga enačijo s tajkunskimi združbami. Pri vsej nesreči nastalega položaja nas pomirjajo ugotovitve, da so managerji ravnali skladno z moralnimi standardi in se na svojem upravljalskem položaju nihče ni okoriščal.

Iz teh razlogov zavračamo vsa krivična namigovanja, ki kažejo na poskus, da bi pozornost iz dramatičnih razmer celotne družbe in moralno obremenjenih tajkunskih zgodb preusmerili na najšibkejše člene družbe, ki se v javnosti niti ne morejo učinkovito braniti. Obenem se vsem žrtvam nastalega položaja iskreno opravičujemo – vsak za svoj delež odgovornosti – za preveliko zaupanje nekdanjim finančnim prognozam, ki so nas napeljale v prevelika tveganja.«