Krašovec vrača udarec

Konec prejšnjega meseca je Mirko Krašovec iz kazenskega izgnanstva v Avstriji škofom v Slovenijo poslal novo »povabilo k skupnemu razmisleku« in »osnutek predloga za skupno izjavo«. Dokumentoma je bilo priloženih skupaj več kot 40 različnih prilog, večinoma povzetkov zapisnikov Antona Stresa o sestankih škofijske gospodarske uprave, ki se je tedaj odločala o cerkvenih investicijah. Škofje, ki so bili doslej gluhi za Krašovčeva pisma, so tokrat lahko prebrali tudi, da bo »celotno gradivo kmalu prevedeno tudi v nemščino«. Kaj naj bi izjava pomenila, ali bo Krašovec svoje videnje propada cerkve internacionaliziral, objavil v tujini, nam do zaključka redakcije ni uspel pojasniti.

V spremnem besedilu je Krašovec škofe opomnil, »da dokumentacija jasno kaže, da smo v času pripravljanja in izvajanja strategije gospodarstva Nadškofije Maribor in tudi širše v Sloveniji kljub majhnim razhajanjem delovali enotno«. Kasneje pa naj bi se nekdanji »tesni sodelavci razdelili na neomadeževane sodnike in na domnevne krivce. V zadnjem času se delitev duhov še poglablja, ker sodniki še bolj vztrajno iščejo ’grešnega kozla’«, pri čemer Krašovec misli predvsem na kardinala Franca Rodeta in moralnega teologa Ivana Štuheca. Med zbranimi dokumenti so zlasti zanimivi sestanki, na katerih se je odločalo o največjih investicijah, o vlaganjih v T-2 in prevzemu obeh zvonov, iz katerih je razvidno, da je Stres zagovarjal razvoj finančne industrije.

Že leta 2002, na peti izredni seji škofijskega gospodarskega sveta, do katere je prišlo po prodaji Krekove banke in na kateri je Krašovec predlagal, da se z izkupičkom v roku desetih let krediti odplačajo, je Stres zagovarjal mnenje, da prehitro zmanjševanje kreditov ni smotrno. In da je najem novega, petmilijonskega kredita za postopni prevzem Zvonov »dobra naložba«. Zanimiva je tudi 9. seja škofijskega gospodarskega sveta iz leta 2002, na kateri so obravnavali prihodke nadškofije Maribor. Nadškofija Maribor namreč teh podatkov nikoli ni objavljala, češ da jih je nemogoče zbrati, Anton Stres pa je leta 2010 ob svojem imenovanju za nadškofa in metropolita dejal, da »naša cerkev živi od vernikov«, ki so »naše največje bogastvo«, in da dobi cerkev na Slovenskem kar 80 odstotkov prihodkov od verujočih.

A že zapisnik iz leta 2002 pokaže drugače. Tisto leto je namreč mariborska nadškofija od vernikov dobila zgolj 25 tisoč evrov, od redne gospodarske dejavnosti 578 tisoč evrov, od nepremičnin milijon evrov, od obresti na denacionalizacijske obveznice 324 tisoč evrov in od finančnih naložb 376 tisoč evrov – skupaj 2,3 milijona evrov. Kljub tem prihodkom so seveda različne oblike nabirk ostale. V poznejših letih so se finančni prihodki skokovito povečali, skupaj je samo Zvon Ena izplačal okrog 25 milijonov evrov dividend.

Še zanimivejši je zapisnik škofijskega gospodarskega sveta iz aprila 2001, na katerem je bil prvič predstavljen projekt T-2. V tem zapisniku namreč piše, da je projekt predstavil »predlagatelj projekta Miran Kramberger«. Kramberger, nečak bivšega nadškofa Franca Krambergerja, član programskega sveta NSi in bivši svetovalec evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, je bil namreč v tistem času zaposlen na konkurenčnem Telekomu, od novembra 2001 do leta 2004 pa je vodil Siol. Ko je leta 2004 Siol zapustil, je dobil kar 200 tisoč evrov odpravnine in še dveletno nadomestilo, okrog 10 tisoč evrov mesečno bruto »zaradi uveljavljanja konkurenčne klavzule«, da torej ne bi delal za konkurenco. O svoji vlogi pri T-2 je Kramberger zato ves čas molčal.

Zapisniki svetov tudi razkrivajo, da se jih je pogosto kot pravnik udeležil tudi Uroš Rožič, kasnejši direktor T-2 in aktualni državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo in tehnologijo, ki sodi v resor Državljanske liste. Da je vodja nadškofijskega matičnega gospodarskega podjetja Dušan Zazijal pošiljal elektronska sporočila »z željo po izboljšanju predlaganih pogojev financiranja« med drugim tudi Francetu Arharju, tedanjemu predsedniku Bank Austria. Med prilogami, ki jih Krašovec prevaja v nemščino, pa so tudi elektronska sporočila, izmenjana med Antonom Stresom, Marjanom Turnškom in Dušanom Zazijalom o tem, kako bogatenje cerkve predstaviti v javnosti: »Ugled cerkve je možno povezati z materialnim položajem cerkve, zato bi morali delati takšne vsebine, s katerimi lahko zaposleni in škofje upravičimo početje,« je recimo Zazijal škofom sporočil avgusta 2008.