Evropski parlament ima »presežek« demokracije

»Govorjenje o deficitu demokracije takoj daje občutek, da smo za nacionalnimi parlamenti in da jih moramo dohiteti. Toda demokracija v Evropi ima tudi elemente, ki so bolj razviti,« je v pogovoru na bruseljskem inštitutu CEPS povedal Klaus Welle, generalni sekretar Evropskega parlamenta. Po njegovih besedah ima Evropski parlament »presežek demokracije« recimo v tem, da imajo njegovi poslanci v primerjavi s poslanci nacionalnih parlamentov več svobode pri odločanju, saj so manj vezani na strankarsko disciplino.

Poslanci nacionalnih parlamentov so poleg tega »zelo pogosto omejeni z izvršno oblastjo«, kajti, ko vlada v parlamentu izgubi večino, mora odstopiti, kar je »konec zgodbe«. Odločanje s konsenzom v Evropskem parlamentu pomeni, da rezultata ni mogoče vnaprej predvideti. V nacionalnih parlamentih so rezultati odločanja predvidljivi, saj koalicijski poslanci glasujejo v skladu z željami vlade, je po poročanju spletnega portala EU Observer razložil Klaus Welle.

Priznal je tudi, da tudi sistem odločanja v Bruslju ni idealen. Krivdo za to pa je naprtil voditeljem držav članic, ki predvsem zaradi gospodarske krize vse več pomembnih odločitev sprejemajo za zaprtimi vrati, kar utemeljujejo s tem, da se mudi. Ta sistem pa je mogoče spremeniti le s spremembo evropske pogodbe, kar pa je zelo dolgotrajen proces in te spremembe morajo soglasno potrditi vse države članice.

Evropski parlament poziva politične stranke, naj pred evropskimi volitvami, ki bodo maja prihodnje leto, prvič že preden bodo volivci odšli na volišča predlagajo kandidate za predsednika Evropske komisije, s kandidati organizirajo javne razprave, kandidati pa naj svoj program osebno predstavijo volivcem v vseh državah članicah. To v Bruslju razglašajo kot pomembno novost in približanje državljanom. Welle je pojasnil, da je to v skladu z deklaracijo št. 11 k evropski pogodbi, ki pravi, da se morajo evropski poslanci in voditelji članic EU posvetovati, preden vlade lahko imenujejo kandidata za predsednika komisije.

Evropski funkcionarji ugotavljajo, da se vsako leto evropskih volitev udeleži manj državljanov, zato jih bodo maja prihodnje leto poskušali privabiti na volišča s sloganom »Tokrat je drugače«. S tem mislijo predvsem na to, da bodo volivci imeli besedo, kdo bo na mestu predsednika Evropske komisije nasledil Portugalca Joseja Manuela Barrosa, ki zdaj to službo opravlja v drugem mandatu.

Ob »presežku demokracije« bi poslanci evropskega parlamenta lahko recimo bolj odločno kritizirali delo trojke, ki nadzoruje izvedbo reform v državah, ki so dobile pomoč iz evropskega reševalnega sklada, priznava Welle. Takoj pa tudi doda, da morajo okrepiti uradništvo Evropskega parlamenta z izvedenci za posamezne politike, da bodo poslanci lahko pridobili več moči pri sprejemanju zakonodaje in bodo njihove kritike lahko bolj ostre.

Od prihodnjega leta bo Evropski parlament tako imel lastno službo za analize z 200 ljudmi, ki bodo poslancem lahko zagotavljali »neodvisne in strokovne nasvete«.

Poslanci nacionalnih parlamentov pa so vse bolj zaskrbljeni, da vse več pristojnosti za odločanje o proračunih držav članic in o izvedbi programov reform prevzema Evropska komisija. Klaus Welle v tem ne vidi problema, po njegovih besedah je razmejitev pristojnosti jasna. Poslanci nacionalnih parlamentov bi morali bolje nadzirati Svet EU, kajti to je evropska institucija, ki prek različnih svetov ministrov predstavlja države članice. Naloga poslancev Evropskega parlamenta pa je budno spremljati delo evropskih institucij.

Poslanci Evropskega parlamenta se združujejo v politične skupine. V kateri politični skupini je kateri poslanec, je odvisno od njegove stranke. Zdaj je največja politična skupina Evropske ljudske stranke (EPP), katere člani so slovenski poslanci SDS in Nove Slovenije. Druga največja politična skupina so socialisti in demokrati (S&D), katere članici sta poslanki socialdemokratov (SD). Tretja največja politična skupina so liberalci (Alde), katere člana sta poslanca LDS in Zares.