Papež Frančišek kot reformist, ki dela, kar pridiga

Mesečna plača kardinala v Rimu znaša slabih 3000 evrov, kar je manj kot zasluži duhovnik v Nemčiji. Ob tem je življenje kardinalov v Rimu zelo drago, ker obiskujejo restavracije, nakupujejo v dragih butikih, ki šivajo oblačila za cerkvene ljudi, nosijo drage prstane in verižice, v stanovanju imajo starine. Zaradi tega je dobro imeti prijatelje, ki lahko sem in tja priskočijo na pomoč, na spletni strani Spiegla piše Hans-Jürgen Schlamp, ki je spet odšel raziskovat v Rim.

Tudi prijatelji radi pomagajo kardinalu, ne zgolj iz religioznih razlogov, kajti kardinal jim lahko politično, pa tudi gospodarsko pomaga. Zato se je v Rimu vzpostavilo sožitje med deli kurije in svetovno elito, ki se je združila na področju izobraževanja, luksuza in moči. To lepo tradicijo namerava papež Frančišek zdaj prekiniti in gospodi v katoliški cerkvi zaradi tega grozi katastrofa.

Še preden je postal papež je kardinal Jorge Mario Bergoglio brez ovinkov na zboru kardinalov govoril, da je cerkev »egoistična« in »bolna«, njena naloga bi morala biti »oznanjati«, ne pa »mondenost«. Da misli resno, argentinski papež dokazuje vsak dan, piše nemški novinar.

Namesto zlatega nosi okrog vratu jekleni križ, biva v špartansko opremljenem stanovanju namesto v apostolski palači. In namesto, da bi pred nedavnim na svojem sedežu v vatikanski koncertni dvorani poslušal klasično glasbo, je ostal za svojo pisalno mizo, kjer je končal dekret za vatikansko banko Istituto per le Opere di Religione (IOR). Z njim je ustanovil močno preiskovalno komisijo, katere naloga je preiskati delovanje banke. Novi komisiji je naročil, da se mora v banki IOR vse spremeniti, kajti Vatikan potrebuje banko, a njeno »poslovanje sme segati samo do določene točke«.

Banka IOR je že leta povezana z različnimi aferami. Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je bila vpletena v eno najtemnejših kriminalk povojne zgodovine Italije. Šlo je za milijardne posle z mafijo in enega od vatikanskih bankirjev so naročeni morilci obesili na enem od mostov v Londonu. V jeseni leta 2010 je spet izbruhnila afera zaradi suma pranja denarja v več sto milijonskem znesku. Takratni papež Benedikt XVI je zahteval preiskavo in poostritev pravil za poslovanje banke. Dejansko se ni nič spremenilo. Kmalu zatem je izbruhnila afera Vatileaks s tajnimi dokumenti o intrigah v Vatikanu. Papež je bil zgrožen in vse skupaj je zanj postalo preveč. Ker je imel proti sebi močne kardinale, ki so ščitili banko IOR, svojih zahtev ni mogel uveljaviti, zato mu ni ostalo drugega, kot da je odstopil.

Njegov naslednik se je dela lotil bolj odločno. Najprej je razrešil Nunzia Scarana, glavnega računovodjo vatikanske nepremičninske družbe, ki so ga aretirali zaradi sumov pranja denarja in korupcije. Potem je čez noč pokazal vrata direktorju banke IOR Paolu Ciprianiju in njegovemu namestniku. Začasno vodenje banke je prevzel predsednik njenega nadzornega sveta član reda malteških vitezov Nemec Ernst von Freyberg.

Hans-Jürgen Schlamp piše, da si je papež Frančišek vzel čas do oktobra, v tem času se bo skušal seznaniti z razmerami in na tej podlagi odločiti, kako bo lahko cerkvena banka v prihodnje poslovala v skladu z »poslanstvom Cerkve«. Banko bo na novo organiziral in imenoval novo vodstvo.

V kuriji pa se sprašujejo: »Le koga smo izvolili, ta res verjame, kar pridiga!«. Frančišek je kurijo postavil na stranski tir, ko je le mogoče, vatikanski aparat pusti pred vrati. V ponedeljek bo recimo obiskal otok Lampedusa. Vatikanski državni tajnik Tarcisio Bertone je za ta obisk izvedel iz papeževega sporočila za javnost. Do zdaj so obiske papežev pripravljali več mesecev, »ta argentinski posebnež« pa je majhni skupini svojih sodelavcev preprosto naročil, naj priskrbijo letalo, s katerim bo zjutraj poletel tja, zvečer pa nazaj.

Na otok Lampedusa v majhnih čolnih iz Severne Afrike prihaja na tisoče obupanih beguncev. Z njimi bo Frančišek molil, tiste, ki so utonili, pa bo počastil z vencem, ki ga bo vrgel v morje. Z županom in drugimi pomembneži se ne bo srečal, tudi cerkvenim dostojanstvenikom je sporočil, da bo najbolje, če ostanejo doma.