Prisluškovalna afera po 18 letih odnesla Junckerja

Predsedniku vlade z najdaljšim stažem v EU Luksemburžanu Jeanu-Claudu Junckerju grozi, da ga bo odnesla prisluškovalna afera. Na čelu vlade je 18 let, kar je najdalj od vseh voditeljev EU. V petek je preiskovalna komisija luksemburškega parlamenta za preiskave predstavila zaključno poročilo, v katerem ugotavlja, da je Juncker politično odgovoren za to, da je tajna služba SREL v nekaterih delih popolnoma nenadzorovana.

Jean-Claude Juncker očitke zavrača in trdi, da je sam žrtev tajne službe. V parlamentu kljub temu ne more več računati na podporo, saj so socialni demokrati, ki so z njegovo krščansko-socialno-ljudsko stranko v vladni koaliciji, podpirajo poročilo preiskovalne komisije, zato predsednika vlade najbrž ne bodo več podprli. S tem bo Juncker v parlamentu izgubil večino. Ni še jasno, ali bo, če se bo to zgodilo, odstopil ali bo zahteval glasovanje o zaupnici. Je pa že določen datum morebitnih novih volitev. To je 20. oktober, piše Elisa Simantke na spletni strani Tagesspiegla.

Luksemburška prisluškovalna afera je bila naprej stranski pojav sodnega procesa, katerega namen je razjasniti serijo bombnih napadov, ki so se v Luksemburgu zgodili pred 20 leti. Obtožena sta dva policista, ki se branita pred očitki, da sta z napadi na daljnovode in javno stavbo poskušala izsiliti več sredstev za policijo. Ker napadov dolgo niso preiskali, so se pojavili sumi, da so bili vpleteni visoki uradniki, med katerimi naj bi bil celo brat nadvojvode Luksemburškega. Tajna služba naj bi leta ovirala preiskavo.

Pred pol leta je zaradi tega parlament ustanovil preiskovalno komisijo, ki je po 50 zasedanjih in številnih zaslišanjih, tudi Jeana-Clauda Junckerja, prišla do zaključka, da je služba SREL leta izvajala ilegalne prisluškovalne akcije, komisija je odkrila številne primere korupcije in ugotovila, da so interna pravila za delo tajne službe popolnoma netransparentna. Parlament je leta dezinformirala.

Tudi Junckerju so tajni agenti prisluškovali z uporabo metod, ki spominjajo na slab vohunski film. Nekdanji šef tajne službe Marco Mille je recimo snemal pogovor z Junckerjem s predelano ročno uro. Mille je danes vodja varnosti pri Siemensu. Predsednik vlade je tovrstne akcije ustavil, ko je ugotovil, kaj se dogaja, piše v poročilu preiskovalne komisije, a ni ukrepal in obvestil javnosti.

Opozicija je že pred nekaj tedni zaradi tega zahtevala njegov odstop. Glasovanje o zaupnici je takrat prestal, ker je dobil podporo socialnih demokratov. Toda tudi če bo Junckerju tokrat vlada padla, še ne pomeni, da se bo prisiljen za dolgo posloviti od funkcije predsednika vlade. Odlično obvlada predvolilne nastope in je pri državljanih Luksemburga izredno priljubljen. Zato ni izključeno, da bo oktobra spet kandidiral za svojo stranko in zmagal.