Mohamed El Baradej: "Če ne bi odstavili Mursija, bi se približali fašistični državi."

Premagali ste avtoritarno Mubarakovo vladavino. Zdaj sodelujete z vojsko, ki je odstavila demokratično izvoljenega predsednika Egipta. Ali sme Nobelov nagrajenec za mir sklepati dogovore z generali, ki so pripravili prevrat?

Naj takoj pojasnim, da to ni bil državni udar. Več kot 20 milijonov ljudi se je podalo na ulice, ker se tako stanje ni moglo več nadaljevati. Če ne bi odstavili Mursija, bi se približali fašistični državi ali pa bi izbruhnila državljanska vojna. To je bila boleča odločitev, in čeprav je bila zunaj zakonitih okvirov, druge možnosti nismo imeli.

Ali želite povedati, da je ulica pomembnejša od parlamenta?

Ne. A saj sploh nismo imeli parlamenta, temveč samo predsednika, ki je bil sicer demokratično izvoljen, vendar je vladal avtokratsko in v nasprotju z duhom demokracije. Mursi se je zapletel v spor s pravosodjem, držal medije na povodcu ter spodkopal pravice žensk in verskih manjših. Zlorabil je svoj položaj, da bi muslimanskim bratom pomagal zasesti strateške položaje. Poteptal je vse temeljne vrednote in državo gospodarsko dokončno pognal v pogubo.

Kakorkoli že upravičujete takšno ravnanje, to ni demokratično.

S svojimi visokimi merili ne morete ocenjevati države, ki jo bremenijo desetletja avtokracije. Naša demokracija je še v plenicah.

Se začenja lov na čarovnice oziroma preganjanje islamistov?

To se ne sme zgoditi. Vojska mi je zagotovila, da številna poročila o priprtjih niso resnična in da so podatki daleč pretirani. V primerih, kjer so ljudi dejansko aretirali, so obstajali za to tehtni razlogi, kot je na primer nedovoljeno posedovanje orožja. Islamistične televizijske postaje so zaprli, ker so hujskale ljudi. Poleg tega že več dni zahtevam, da stranko muslimanskih bratov vključimo v proces demokratizacije. Nikogar ne smemo poslati pred sodnike brez tehtnega razloga. Nekdanjega predsednika Mursija moramo obravnavati spoštljivo. To so predpogoji za narodno spravo.

Veliko ljudi se boji, da se bo zgodilo ravno nasprotno. Lani ste navsezadnje tudi sami opozarjali pred nevarnostjo državljanske vojne.

Posredovanje vojske je bilo nujno prav zato, da bi preprečili krvave spopade. Čeprav so čustva razgreta, upam, da je nevarnost za državljansko vojno mimo.

Ne podcenjujete ogorčenja muslimanskih bratov in milijonov njihovih privržencev? Zakaj bi jih sploh še zanimale volitve?

Egipt je dejansko globoko razcepljen. Država brez sprave nima prihodnosti. Muslimanski bratje so pomemben del naše družbe. Srčno upam, da se bodo udeležili naslednjih pogovorov.

Niste preveč zaupljivi do vojske, ki se je v preteklosti vendarle pogosto bojevala le za lastne interese?

Vojska tokrat ni silila na oblast. Vojski ni v interesu, da bi se ofenzivno vmešavala v politiko. Generali se zavedajo, da so zgodovinsko soodgovorni za katastrofalne razmere, v katerih se je znašla država. Zato vojske ne odrešujem odgovornosti.

Imate načrt za prehodno obdobje?

Najpozneje v enem letu naj bi razpisali demokratične volitve. Potrebujemo novo ustavo, ki je ne bo mogoče zlorabiti in ki bo zagotavljala enakost in svobodo vsakega posameznika. Za to si bom prizadeval. Potrebujemo tudi učinkovite institucije, neodvisno sodstvo in razdelitev oblasti.