Bruseljski uradniki in funkcionarji večinoma res živijo »v svojem svetu«

Ali je res, da ljudje, ki pridejo delat v Bruselj, živijo na elitističnem otoku, je bilo izhodišče ankete, ki jo je opravil urad Brussels-Europe Liaison office, ki ga je lokalna bruseljska vlada ustanovila za promocijo Bruslja kot prestolnice Evrope. Kljub temu, da je bil njen namen ovreči številne mite o evropskih uradnikih in funkcionarjih v Bruslju, je anketa več mitov potrdila. Kar 74 odstotkov vprašanih je recimo odgovorilo, da se družijo le med seboj in imajo zelo malo stikov z domačini.

»Ne poznam dovolj Belgijcev,« je izjava, ki jo je potrdilo 60 odstotkov vprašanih, med tistimi tujci, ki v Bruslju živijo manj kot dve leti, je kar 80 odstotkov povedalo, da z domačini nimajo stikov. Anketo je naročila vlada mesta Bruselj, z namenom, da bi se lahko bolje odzivala na pričakovanja in potrebe tujcev, ki živijo v mestu. Tujci predstavljajo 13 odstotkov gospodarske aktivnosti mesta Bruselj in 12,7 odstotka delovnih mest.

Tudi rezultati ankete, ki so jo izvedli leta 2009, so podobni. Mladi evropski uradniki so takrat anketarjem povedali, da z Belgijci ne navezujejo stikov predvsem zato, ker v mestu ne nameravajo ostati za dalj časa, navaja spletni portal Euractiv.

Alain Hutchinson, nekdanji poslanec evropskega parlamenta, sedaj pa je predsednik Europe-Brussels Liaison Office, je ob predstavitvi rezultatov ankete priznal, da ga rezultati niso presenetili. Potrdili so, da se evropski uradniki in funkcionarji v Bruslju večinoma družijo le med seboj in živijo v luksuznih getih v evropski četrti mesta. Večina vprašanih priseljencev se hkrati strinja, da je v Bruslju veliko revščine. Se pa skoraj polovica vprašanih strinja, da je kakovost življenja v Bruslju boljša kot v drugih velikih evropskih mestih, cene stanovanj so nižje, Bruselj ima različne in bogate kulturne prireditve. Na visoki ravni je tudi zdravstvena oskrba, tudi ljubitelji dobre hrane pridejo na svoj račun. Problem pa je kriminal.

Glede na to, da se priseljenci pritožujejo, da je Bruselj umazano mesto in niso zadovoljni s sistemom pobiranja odpadkov (vreče je treba na dan, ko jih odvažajo, postaviti pred vrata stanovanj), Alaina Hutchinsona čudi, da se jih je lani lokalnih volitev udeležilo le 13,7 odstotka, kar pomeni, da v lokalni vladi tako rekoč nimajo zastopnikov svojih interesov. V skladu z belgijsko zakonodajo se mora vsakdo, ki se hoče udeležiti volitev, registrirati. Ko to naredi, se mora volitev obvezno udeležiti. To je eden od glavnih razlogov, da se tujci volitev ne udeležujejo, saj se nočejo vnaprej zavezati, da bodo odšli na volišče.

Anketa je pokazala, da tisti, ki v Bruslju ostanejo več kot deset let, tam večinoma kupijo stanovanje. Hutchinson razlaga, da problemi tujcev, ki pridejo delat v Bruselj, niso nič posebnega, saj je vključitev v lokalno okolje vselej težka.

Bruseljska lokalna oblast kot naročnica ankete pa se očitno ni odločila tujce povprašati o višini prihodka. »Tega nismo spraševali, je pa očitno, da so plače evropskih uradnikov veliko višje od povprečne plače v Bruslju,« je pojasnil Hutchinson. »Menili smo, da bi to vprašanje lahko bilo vsiljivo in bi odvračalo ljudi, da bi sodelovali v anketi,« je pojasnil Carlo Luyckx, direktor Brussels-Europe Liaison Office.

Da je Bruselj prestolnica Evrope in najboljše mesto za sedež evropskih institucij, se strinja 41,3 odstotka vprašanih, večina se tudi strinja, da ima bruseljsko gospodarstvo koristi od tega, da gosti sedeže evropskih institucij, te pripomorejo tudi k večji prepoznavnosti mesta. Skoraj 74 odstotkov vprašanih tujcev je prepričanih, da se Bruseljčani ne zavedajo, kako pomembno je, da imajo v njihovem mestu evropske institucije sedež. Zanimivo je, da se s temi ugotovitvami strinja dobrih 81 odstotkov Belgijcev, ki so sodelovali v anketi. Hkrati pa Belgijci kaj hitro tudi opozorijo, da evropski uradniki v bruseljsko in državno blagajno ne prispevajo davkov, saj zanje velja poseben režim, čeprav koristijo vse storitve, ki jih lokalna skupnost in država zagotavljata prebivalcem. Ob Belgijci seveda pozabljajo, da jim EU s svojimi institucijami zagotavlja številna delovna mesta v hotelih, restavracijah, gradbeništvu, trgovini, še posebej, ker gre večinoma za ljudi z višjimi prihodki, ki si lahko privoščijo več.