Španski bankirji najbolje plačani v EU

Španski bankirji, ki prek evropskega reševalnega sklada ESM prejemajo pomoč, so v letu 2011 v povprečju zaslužili 2,4 milijona evrov, kar je bistveno več, kot so prejeli najbolje plačani bankirji v drugih članicah EU, v poročilu o najbolje plačanih bankirjih v letu 2011 ugotavlja Evropska bančna agencija (EBA). Evroskupina je lani španski vladi za reševanje bank odobrila do 100 milijard evrov pomoči. Španska država je od tega do zdaj prejela dobrih 40 milijard evrov. Agencija EBA je objavila podatke o prejemkih bankirjev, ki so prejeli vsaj milijon evrov plačila. Med njimi ni nikogar, ki bi bil zaposlen v kateri od slovenskih bank.

Število bankirjev, ki so v letu 2011 prejeli vsaj milijon evrov, je v nekaterih državah zelo omejeno, v nekaterih pa jih je kar precej. V Španiji so našteli 125 bankirjev, ki so prejeli vsaj 1 milijon evrov, daleč največ so jih našli v Veliki Britaniji, in sicer kar 2436, a njihova plača je v povprečju dosegla 1,4 milijona evrov. V vseh preostalih evropskih državah skupaj je predlani več kot 1 milijon evrov prejelo 739 bankirjev, od tega jih je 170 v Nemčiji, 162 v Franciji, 96 v Italiji.

Povprečna predlanska plača najbolje plačanih nemških bankirjev je dosegla 1,8 milijona evrov, Francozi so v povprečju zaslužili slabih 1,6 milijona evrov in Italijani dobrih 1,6 milijona evrov. Na Cipru, ki je med državami, ki so zašle v krizo zaradi bank, so v letu 2011 štirje bankirji zaslužili več kot 1 milijon evrov, v Grčiji 2, na Irskem pa 21. Slovenija je skupaj z Bolgarijo, Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Malto in Romunijo v skupini držav, kjer v letu 2011 nobena banka nikomur ni izplačala plače v višini 1 milijon evrov ali več.

Najbolje plačani bankirji delajo na različnih področjih, so direktorji in predsedniki uprave bank, odgovorni so za upravljanje s tveganji, notranjo revizijo, informacijsko tehnologijo, komuniciranje, revizijo, finančno podporo podjetij, pravniki, kadroviki. EBA bo konec leta objavila podrobnejše poročilo o nagrajevanju bankirjev v državah članicah in tudi natančnejša pojasnila podatkov o prejemkih bankirjev, ki jih je pravkar že objavila.

Danes, 17. julija, pa je začela veljati nova zakonodaja o kapitalskih zahtevah za bančni sektor. Nova uredba in direktiva prenašata nove globalne standarde o kapitalu bank (dogovor Basel III) v pravni red EU. Nova pravila bo treba uporabljati od 1. januarja 2014, nanašajo pa se na odpravo ranljivosti bank v času krize, kar velja zlasti za nezadostno raven kapitala. Ker so banke imele premalo kapitala, so jim po izbruhu finančne krize leta 2008 morali reševati davkoplačevalci, kar se zdaj naj ne bi več dogajalo.

Nova pravila namreč določajo tudi močnejše zahteve glede skrbnosti in varnosti za banke, saj od njih zahtevajo zadostne kapitalske rezerve in likvidnost. Nov zakonodajni okvir bo zagotovil, da bodo banke v EU bolj trdne, okrepil pa bo tudi njihovo sposobnost za ustrezno upravljanje s tveganji, ki so povezana z njihovo dejavnostjo. Obenem bodo lahko banke na podlagi novih pravil lažje pokrile izgube, razlagajo na Evropski komisiji.

Evropski parlament je paket bančnih reform izglasoval na plenarnem zasedanju aprila letos. »Novi enotni pravilnik za vseh 8200 bank je temelj, na katerem mora biti zgrajen bančni sistem Unije. Ta enoten nadzorni mehanizem predstavlja streho, ki ji moramo dodati še stene oziroma okvir za reševanje bank in sistem zajamčenih vlog. Kot zakonodajalci ne posegamo v višine plač, ampak želimo z novimi pravili nagrajevanja bankirjev prispevati k večji pravičnost in transparentnosti, ki bosta prinesli spremembe v bančni kulturi,« je dejal poročevalec, avstrijski poslanec Othmar Karas.

Uredba o kapitalskih zahtevah prvič uvaja serijo previdnostnih pravil za banke v vsej Uniji. Nanaša se neposredno na vse banke v državah članicah. S pomočjo uredbe naj bi bilo v vseh državah članicah v polni meri zagotovljeno spoštovanje mednarodnih standardov Basel III za kapitalsko ustreznost bank.

Direktiva o kapitalskih zahtevah omogoča državam članicam nekoliko fleksibilnosti. Med drugim bodo od domačih bank lahko zahtevale, da bodo morale zagotoviti več kapitala, kot zahteva zakonodaja, na primer da se bodo zaščitile pred padci cen nepremičnin.