Pohlep nadnacionalk ogroža stabilnost družb na celotnem planetu

Ljudje so jezni, v Turčiji, Braziliji in v zadnjem času spet v Egiptu. Na tisoče jih je odšlo na cesto izrazit jezo in razočaranje zaradi pomanjkanja družbene in ekonomske pravičnosti. Ukrepi, kot je ukinitev subvencij revnim, ki so bile namenjene zaščiti revnih v Egiptu pred inflacijo in cenovnimi šoki, ali visoki stroški za pripravo športnih dogodkov na račun krčenja socialnih pravic ali načrti vlade, da bi spremenila priljubljen park v Istanbulu v nakupovalno središče, bodo povzročali nove proteste po vsem svetu, ker vlade uresničujejo neoliberalne gospodarske politike, na portalu Alternet piše aktivistka Mandeep Tiwana.

Neoliberalizem, ki je po definiciji »sodobna politično-ekonomska teorija, ki podpira prosto trgovino, privatizacijo, minimalno državo, zmanjšanje javnih izdatkov za socialo" in podobno, zmanjšuje odgovornost države, hkrati pa podpira privatizacijo v korist tistih, ki imajo dostop do virov in vpliv. Življenja in pogoje za preživetje navadnih ljudi neoliberazlizem uničuje.

Žalostna resnica je, da prosti trgi ne regulirajo avtomatsko sami sebe, prav tako ne spoštujejo avtomatsko pravic posameznikov in družbe. V Indoneziji so ljudje prisiljeni bežati pred požari, s katerimi si kmetijska podjetja ustvarjajo prostor za plantaže za palme iz katerih pridobivajo palmino olje, ki ga prodajajo potrošnikom na zahodu s propagando, da je daleč najbolj zdravo. V ZDA sprejem zakonodaje za učinkovit nadzor nad orožjem preprečujejo člani kongresa, ki jih podkupujejo proizvajalci orožja. V Etiopiji so se številni ljudje morali prisilno preseliti in prepustiti zemljo kmetijskim podjetjem za »bolj produktivno« izkoriščanje. V Španiji in Grčiji so javno premoženje, kot so bolnišnice in letališča morali prodati zasebnikom, da bi gospodarstvo postalo »bolj prilagodljivo«. Britanci se zgražajo nad informacijami, kako se nadnacionalke, katerih promet presega BDP številnih držav, izogibajo plačevanju davkov, medtem ko morajo navadni državljani svoje davke redno plačevati.

Ljudje na različnih koncih sveta so vse bolj razočarani, ko gledajo, kako vlade ustvarjajo prijazne pogoje za poslovanje nadnacionalk, za svoje državljane pa zmanjšujejo proračune za socialno varnost. Aktiviste, kot je Mandeep Tiwana, skrbi, da ljudem, ki razkrinkavajo povezave in sodelovanje med vladami in velikimi podjetji, grozijo različne oblike pregona z blagoslovom države.

V Kambodži so varnostne sile brutalno napadle ljudi, ki so nasprotovali načrtom države za prisilni odvzem zemlje ljudem, obsojeni so bili na dolge zaporne kazni. V Hondurasu ljudi, ki se borijo proti odvzemom zemlje za nadnacionalke, pobijajo. V Indiji ljudi, ki nasprotujejo gospodarski politiki vlade, razglasijo za teroriste. Kanadska konzervativna vlada je nevladnim organizacijam, ki nasprotujejo črpanju nafte in plina na ekološko občutljivih območjih, odvzela podporo, nad njimi je uvedla nadzor in jih obtožila, da ovirajo gospodarski razvoj države.

Letna analiza Svetovnega gospodarskega foruma o globalnih tveganjih kot eno od ključnih skrbi v prihodnjem desetletju navaja velike razlike v prihodkih. Nevladna organizacija Oxfam je lani ocenila, da je največjih 100 milijarderjev na svetu zaslužilo toliko, da bi s tem denarjem lahko štiri krat izkoreninili revščino.

A kljub takšnim opozorilom in podatkom vlade in finančne institucije vztrajajo pri privatizaciji. V času globalne gospodarske krize je politikom in industriji uspelo ljudem dva krat seči v žep: najprej od njih zahtevajo plačilo davkov, potem pa od njih še zahtevajo, da morajo plačevati zdravljenje, izobraževanje, javni transport, telekomunikacije, oskrbo z vodo in energijo in druge storitve, ki jih opravljajo zasebniki, čeprav je zagotavljanje teh storitev odgovornost vlade kot del socialnega dogovora med državo in državljani.

Ker je vedno več protestov zaradi korupcije, uničevanja okolja, politike varčevanja, politiki od vse večjega števila jeznih državljanov pred svoje obraze dobivajo vse več ogledal, v katerih se odsevajo posledice njihovih dejanj. A Mandeep Tiwana sprašuje, ali bodo zaradi tega spremenili politiko, ki jim prinaša osebne koristi.