Angažirani obujevalci zapuščine

V magičnem parku vile Herberstein v Velenju, na nekoliko privzdignjeni legi ob robu gozda, z razgledom na mestno jedro, Velenjski grad, pa tudi dim, ki se vije iz bližnje šoštanjske termoelektrarne, je v torek zvečer v okviru Festivala Velenje nastopila mednarodno uveljavljena newyorška glasbena skupina The Klezmatics. Več kot četrt stoletja delujoča zasedba virtuozov, ki tradicionalno glasbo vzhodnoevropskih Judov spaja s sodobnimi glasbenimi tokovi, se je uveljavila kot ena najizvirnejših obujevalk judovske glasbene zapuščine, s svojo različico klezmerja pa je to glasbo ponesla na novo raven in tako pritegnila raznoliko občinstvo.

Lorin Sklamberg (vokal, harmonika, klavir), Matt Darriau (alt saksofon, klarinet), Frank London (trobenta, klaviature), Paul Morrissett (bas), Richie Barshay (bobni) in Lisa Gutkin (violina, vokal) so z odra, dvignjenega nad vodnjakom, na katerega vodni gladini so poplesovali njihovi odsevi, dobro uro in pol stregli z živopisnim naborom glasbe, od ekstatičnih molitvenih pesmi do žive, melodične glasbe, ki v spomin prikliče lebdeče podobe slikarja Marca Chagalla.

Koncert v čudovitem terasastem parku je spremljalo približno štiristo ljudi, med njimi so bili tudi številni povabljenci mestnega velikana, ki izdeluje gospodinjske pripomočke, a ti so ostali, z izjemo enega para, ves čas koncerta prikovani na sedeže.

Za tiste dobro seznanjene z glasbo skupine The Klezmatics je bil to večer, v katerem so lahko uživali predvsem v tehničnih spretnostih in medigri glasbenikov, tisti, ki so se prvič srečali z njimi, pa so dobili odlično priložnost, da so zakorakali v pester in vsebinsko bogat svet njihove glasbe in se ob tem dodobra raznežili, pa tudi razvneli. Spretno so namreč prepletali pesmi, odpete v angleščini, jidišu, celo armenščini, v kateri so predstavili eno najlepših in bolj privzdignjenih pesmi Yo riboyn olam, ki kar kliče po vznesenem plesu, ki ponese v višave.

Nastop, ki je zbujal nostalgijo po času, ki ga morda zares nikoli ni bilo, so zaokrožili z nekaj skladbami, temelječimi na besedilih ameriškega folk glasbenika in tekstopisca Woodyja Guthrieja; prav za album predelav njegovih pesmi so prejeli prestižno nagrado grammy za sodobno world glasbo. Pred velenjskim občinstvom je morda najbolj vžgala Gonna Get Through This World, ki govori o tem, da bi vsakdo moral pustiti pečat za sabo in pomagal izboljšati svet, The Klezmatics pa so jo posvetili našim delovnim ljudem in pospremili z Guthriejevo iskrico o tem, da so nebesa kraj na Zemlji, kjer imajo ljudje dobro zdravstveno zavarovanje. Pravilno.