Nov kodeks, stara praksa evropskih poslancev?

Kodeks za poslance Evropskega parlamenta, ki velja od januarja lani, ne zagotavlja preprečevanja konflikta interesov evropskih poslancev, v poročilu, ki so ga pravkar objavili, ugotavljajo analitiki nevladnih organizacij Friends of the Earth Europe, Corporate Europe Observatory, LobbyControl in Spinwatch.

Navedli so primere štirih poslancev, za katere ocenjujejo, da so v konfliktu interesov, ker imajo finančne in druge povezave s podjetji in industrijskimi skupinami, ki jih neposredno zadeva zakonodaja, ki jo sprejema Evropski parlament in lobirajo pri evropskih poslancih. Avtorji poročila opozarjajo, da je to v nasprotju s kodeksom za poslance, ki naj bi takšne konflikte interesov preprečil.

Danski poslanec Bendt Bendtsen ima plačane in neplačane funkcije v upravi največje danske banke Danske Bank, in v ladijskih družbah Esvagt in Seamal. Vsa tri podjetja imajo poslovne interese na področjih, za katera Evropski parlament sprejema zakonodajo, Danske Bank pa neposredno lobira pri evropskih institucijah.

Nemški evropski poslanec Klaus-Heiner Lehne je partner v mednarodni odvetniški družbi Taylor Wessing, medtem ko je predsednik odbora za pravne zadeve v Evropskem parlamentu. Ta odbor pokriva področja, na katerih družba Taylor Wessing svetuje podjetjem, vključno s področjema financ in patentov, za kateri je poslanec Klaus-Heiner Lehne poročevalec. Poročevalec je poslanec, ki spremlja in poroča o določenih zadevah za parlamentarni odbor. Poročevalec sestavi poročilo odboru s predlogi sprememb predloga Evropske komisije in /ali Sveta EU, ki je v postopku sprejemanja in postane evropski pravni akt.

 Avstrijski poslanec Paul Rübig prejema mesečno plačo med 1.001 in 5000 evrov od avstrijske gospodarske zbornice (WKÖ). Rübig je bil poročevalec za pravic iz naslova intelektualne lastnine in konkurenčnosti, ki neposredno zanimajo člane avstrijske gospodarske zbornice, ki poleg tega sama lobira pri evropskih institucijah.

Rübigu in tudi Othmarju Karasu, ki je prav tako avstrijski evropski poslanec, svetujejo ljudje iz avstrijske gospodarske zbornice, njuni svetovalci so tudi ljudje z Inštituta za izobraževanje in inovacije (Institut für Bildung und Innovation), ki je povezan z združenjem avstrijske industrije (IV), ki prav tako lobira pri evropskih institucijah. Othmar Karas je član odbora Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve, kjer je zadolžen za zakonodajo s področja regulacije finančnih trgov in za davčno zakonodajo. Obe področji sta zelo pomembni za člane avstrijske gospodarske zbornice in industrijskega združenja.

Paul de Clerck iz organizacije Friends of the Earth Europe pravi, da leto dni po uveljavitvi novega kodeksa lahko ugotovimo, da ni zagotovil bolj etičnega ravnanja evropskih poslancev, saj so nekateri še vedno na plačilnih listah lobističnih skupin industrije, pravnih družb in podjetij, ki lobirajo pri evropskih institucijah.

Nina Katzemich iz organizacije LobbyControl je spomnila, da je bil nov kodeks pripravljen in uveljavljen po aferi »plačilo za vložitev dopolnil«. Gre za afero, v katero je bil vpleten tudi nekdanji slovenski evropski poslanec Zoran Thaler. Novinarji britanskega časopisa Sunday Times so se pod krinko lobistov z nekaterimi poslanci v evropskem parlamentu, med katerimi je bil tudi Thaler, dogovorili, da bodo ti v zameno za denar vložili določene amandmaje k evropski zakonodaji. »Nekaj napredka je bilo narejenega glede transparentnosti, implementacija novega kodeksa pa ni zadostna,« pravi Nina Katzemich. Če pristojni organi Evropskega parlamenta ne bodo okrepili kontrol in izvajanja sankcij, kodeks ne bo pripomogel k učinkovitemu reševanju sumljivih praks evropskih poslancev in tudi ne bo pripomogel k povečanju zaupanja državljanov v evropske institucije.

Avtorji poročila pravijo, da bi za učinkovito izvajanje kodeksa morali določiti jasen seznam meril za ugotavljanje, ali je določena aktivnost konflikt interesov ali ne, zagotoviti bi bilo treba ustrezen nadzor in preiskave dejavnosti poslancev. Plačane in neplačane funkcije evropskih poslancev v organizacijah, ki jih evropska zakonodaja neposredno prizadeva, bi morale biti na tem seznamu. Izjave o finančnih interesih poslancev bi morali javno objaviti na spletu, da bi bile dostopne vsakomur, povečati bi bilo treba kazni za kršitelje, predpisati, da ljudje iz lobističnih organizacij in podjetij ne smejo svetovati evropskim poslancem in jim zagotavljati drugo pomoč v času mandata.