Zamrznitev kohezijskih sredstev tudi zaradi neizvedbe pokojninske reforme?

Pomembno vprašanje za državljane EU, zlasti v manj razvitih regijah v EU, ki se ga bodo morali poslanci Evropskega parlamenta lotiti po počitnicah, je, ali izplačilo sredstev iz evropskih skladov za razvoj regij, v katerih bo v prihodnjih sedmih letih predvidoma na voljo 376 milijard evrov, pogojevati z izvedbo makroekonomskih reform držav. To namreč za obdobje veljavnosti novega večletnega proračuna EU v letih od 2014 do 2020 zahteva skupina članic EU pod vodstvom Nemčije, podpira pa jih tudi evropski komisar za regionalni razvoj Avstrijec Johannes Hahn.

Če bo ta predlog sprejet, bo Evropska komisija lahko državi članici zamrznila izplačilo sredstev iz evropskih regionalnih skladov, ki so Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Evropski kohezijski sklad, recimo tudi, če ne bo zadovoljna z izvedbo pokojninske reforme, ne zgolj zaradi ugotovljenih nepravilnosti in goljufij, kar se je zgodilo maja.

Odbor za regionalni razvoj v Evropskem parlamentu je pred počitnicami potrdil več kot 90 odstotkov novih pravil za izplačila in porabo denarja iz evropskih skladov za razvoj regij. Njegova predsednica Poljakinja Danuta Hübner, ki je bila v prejšnjem mandatu evropska komisarka za regionalni razvoj, je pojasnila, da Evropski parlament zavrača povezavo med izplačili sredstev iz evropskih regionalnih skladov in izvajanjem makroekonomskih reform držav.

Spomnila je, da ta predlog ni nov. Evropska komisija ga je imela na mizi že v letih 2009 in 2010. A takrat šeni bilo šesterca, dvojčka in fiskalnega pakta, torej zakonodaje, na podlagi katere ima Evropska komisija zdaj več pristojnosti pri odločanju o proračunih držav članic in pri izvajanju njihovih programov reform. »Zato menimo, da ni potrebe posegati v sklade, ki zagotavljajo investicije v delovna mesta in rast, in s tem ustvarjati pravno negotovost,« razlaga Danuta Hübner.

Države članice po njenih besedah že vedo, koliko sredstev bodo imele v prihodnjih sedmih letih na voljo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada in ta podatek potrebujejo za to, da lahko načrtujejo dolgoročne projekte. Pri takšnem načrtovanju ni prostora za negotovosti.

V skladu z dogovorom voditeljev članic EU o prihodnjem večletnem proračunu EU Slovenija v sedmih letih od leta 2014 do 2020 računa, da bo imela v tako imenovani »kohezijski ovojnici« na voljo okrog 3 milijarde evrov. Po novem bo Slovenija razdeljena na dve statistični regiji, ki sta manj razvita Vzhodna Slovenija in Zahodna Slovenija, ki sodi med razvite regije EU, a bo kljub temu še vedno upravičena do kohezijskih sredstev v višini 60 odstotkov dosedanjega zneska, ker je bil sprejet predlog o vzpostavitvi tako imenovane varnostne mreže za regije, ki postanejo razvite. Brez te mreže bi Zahodna Slovenija v prihodnjih sedmih letih dobila za polovico manj sredstev.

Johannes Hahn je v nedavnem pogovoru za spletni bilten EU Observer pojasnil, da je vezava izplačil iz skladov za razvoj regij na izvajanje makroekonomskih reform »poštena«, ker bi veljala tako za države, ki imajo evro, kot tudi za tiste, ki skupne evropske valute nimajo. Dogovor o svežnju predpisov za izplačila sredstev iz evropskih skladov za razvoj regij je po njegovih besedah treba doseči takoj na začetku jeseni, priznal pa je tudi, da je zato, ker Evropski parlament povezavo z izvajanjem makroekonomskih reform zavrača, do dogovora še daleč. Evropski parlament glasovanje v prvem branju načrtuje oktobra.

Evropskim poslancem, ki pravijo, da ima Evropska komisija zdaj več pooblastil v postopku sprejemanja nacionalnih proračunov in programov reform, Johannes Hahn odgovarja, da to velja le za države z evrom, nobenega enakovrednega mehanizma pa nima za sankcioniranje držav, ki nimajo skupne evropske valute. »Zato ne gre za nič drugega kot za upravičen poskus zagotoviti enako obravnavo za vse,« pravi komisar.

Kako naj bi predlagani nov mehanizem deloval v praksi, še ni znano, je pa Hahn namignil, da bi lahko vključeval pokojninsko reformo. Evropska komisija namreč v svojih priporočilih veliko držav članic poziva, da morajo svoje pokojninske sisteme reformirati tako, da bodo dolgoročno lahko zagotavljali izplačilo pokojnin.