Evropsko trojko ohraniti ali jo ukiniti?

Potem ko je Mednarodni denarni sklad (IMF) junija kot njen član priznal napake pri reševanju Grčije in ljudje v Grčiji in na Portugalskem že mesece protestirajo proti varčevalnim ukrepom, ki jih zahteva v zameno za pomoč iz evropskega reševalnega sklada, se je proti trojki mednarodnih posojilodajalcev izrekla tudi podpredsednica Evropske komisije Viviane Reding. Podprl jo je predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Dejal je, da so evropske institucije sposobne samostojno reševati morebitne nove države v težavah.

»Državljani EU trojki ne zaupajo in prav imajo,« je Viviane Reding dejala v pogovoru za grški časopis Kathimerini. Ključnih odločitev, recimo o odpuščanju na tisoče javnih uslužbencev po njenih besedah ne bi smeli sprejemati za zaprtimi vrati. O takšnih odločitvah bi morali razpravljati poslanci Evropskega parlamenta, ki jih neposredno volijo državljani EU.

Ob izbruhu krize je bila pomoč IMF pri vzpostavitvi programov stabilnosti dobrodošla, saj ima znanje in izkušnje z reševanjem težav. Zdaj pa ima Evropa že sama mehanizme, s katerimi lahko rešuje svoje probleme, zato se je čas za trojko iztekel, razlaga Viviane Reding. Z uveljavitvijo novih predpisov (šesterček in dvojček) ima Evropska komisija veliko večje pristojnosti in nadzor nad nacionalnimi proračuni držav članic in izvajanjem programov reform. V skrajnem primeru državi članici z evrom, ki zabrede v težave, lahko pomaga evropski reševalni sklad ESM, ki je dejansko evropski denarni sklad, svoje stališče pojasnjuje podpredsednica Evropske komisije.

Članice IMF so tudi države, kot sta Brazilija in Indija. Državljani teh držav so veliko revnejši od državljanov EU, pa so prisiljeni plačevati za reševanje evropskih držav. »To je absurd in ob tem se ne moremo počutiti dobro. Svoje probleme moramo reševati sami. In to tudi zmoremo,« razlaga Viviane Reding.

V bran trojki, v kateri je poleg IMF in Evropske komisije kot tretja članica še Evropska centralna banka (ECB) pa je stopil Olli Rehn, podpredsednik Evropske komisije in evropski komisar, pristojen za gospodarske in denarne zadeve. Pravi, da je bila trojka leta 2010 vzpostavljena na pobudo držav z evrom kot ključni element odgovora na krizo, ki je prizadela Grčijo. Razmere v nobeni od držav, ki jih nadzoruje trojka, niso lahke, zato je po njegovih besedah treba imeti kombinirano strokovno ekipo, ki se strokovno dopolnjuje. Kljub temu je Rehn pripravljen na pogovore o spremembah vodenja območja evra, zlasti po letu 2016, ko je predvideno, da bo trojka končala svoje delo na Cipru, ki je marca prejel mednarodno pomoč.

Kljub kritiki glede njenega dela v Grčiji trojko brani tudi direktorica IMF Christine Lagarde. Ugotavlja, da so člani trojke v zadnjih treh letih imeli soliden in produktiven odnos. Trojka po njenih besedah deluje na inovativen način in rešuje izredno težke primere. Stališče Viviane Reding pa je Lagardova preprosto komentirala z besedami, da si sama ne bi upala vtikati v resor, ki je pravosodje, za katerega je v Evropski komisiji pristojna Redingova.

Jean Pisani-Ferry, donedavni direktor bruseljskega inštituta Bruegel, v prispevku Evropska trojka bi morala odrasti piše, da imajo institucije, ki sodelujejo v trojki, različne mandate in vloge. Neizogibno je najbrž bilo, da so začele sodelovati, a obstaja razlog, da zdaj postavimo to sodelovanje pod vprašaj. IMF je postal veliko bolj vpleten v reševanje krize v Evropi, kot je za njegove globalne člane trajnostno. Postati bi moral »katalitičen posojilodajalec«, njegovo sodelovanje v programih za reševanje držav z evrom bi moralo postati zaželeno ne bi pa smelo več biti nepogrešljivo, kar pomeni, da bi moral imeti možnost za nestrinjanje in izstop.

ECB ima kot centralna banka za območje evra prav tako čuden položaj, ker ni posojilodajalec nima jasne vloge kot pogajalec v imenu upnikov. Če ECB ostane v trojki, bi morala biti večinoma tiho, piše Jean Pisani-Ferry. Po njegovih besedah bi EU morala sklad ESM preoblikovati v Evropski denarni sklad, ki bi bil sposoben opravljati analize politik in svetovati, pa tudi zagotavljati finančno pomoč. Po možnosti bi ESM za to uporabljal izvedence na Evropski komisiji.