Evropski parlament – mladi prepričujejo mlade, zakaj voliti

Bruseljski inštitut EPC je vprašal mlade v vseh 28 članicah EU, zakaj je Evropski parlament zanje pomemben in zakaj menijo, da je maja prihodnje leto treba iti na evropske volitve oziroma zakaj menijo, da se jih ni treba udeležiti. Najbolj zanimiva mnenja so objavili v brošuri. Med njimi so tudi mnenja skupine mladih pod vodstvom 17-letne Slovenke Ivane Krajnc.

Njihovo sporočilo je Bodi glasen, da te bodo slišali! Po mnenju Ivane Krajnc vse manj ljudi gre na volitve in se odloča kandidirati zato, ker jih politiki ne nagovarjajo več z vprašanji, ki so smiselna. Namesto njih uporabljajo klišeje, kot je »vi ste pomembni«, ni pa razprave, zakaj so pomembni, kaj lahko osebno naredim, da živim odgovorno. Ivana Krajnc je svoje sporočilo predstavila z videom, v katerem mladi iz različnih držav članic menijo o Evropskem parlamentu.

Španska študentka, ki se leta 2009 ni udeležila evropskih volitev, »ker ena osebna ne pomeni nič«, pravi, da Evropski parlament ne naredi veliko za šolarje in otroke. Učiteljica iz Estonije, ki sploh ne ve, da evropske volitve obstajajo, pravi, da je zelo dobro imeti institucijo, kot je Evropski parlament, ki kontrolira in pomaga nacionalnim parlamentom. Evropski poslanci delajo veliko dobrih stvari, a še vedno je njihovo delo mogoče izboljšati, je še dodala. Hrvaški študentki je všeč politika Evropskega parlamenta bratstva med narodi. Slovenski študent pa pravi, da praktično ne naredi nič, glede na to, koliko EU razdeli sredstev, recimo za kulturo. Zato so potrebni novi obrazi. Zadnjih evropskih volitev leta 2009 se slovenski študent ni udeležil, ker ne ve, kaj bi s tem spremenil.

Španska študentka bo prihodnje leto šla na evropske volitve, a mora najprej izvedeti, kdaj bodo. Estonska učiteljica se jih bo tudi udeležila. »Ja, šel bom in spremenil bom svojo prihodnost,« je dejal slovenski študent.

Grški tim, ki ga vodi Stergios Mamalis, je z risbami predstavil, zakaj je treba s konkretnimi primeri iz vsakdanjega življenja ljudem pokazati, zakaj je Evropski parlament pomemben. V risbah prikazujejo, kaj se lahko zgodi, če osnovnošolci dobijo nalogo, naj ugotovijo, kakšna je vloga Evropskega parlamenta, in te informacije uporabijo za prepričevanje ljudi.

Britansko-litvanski tim, ki ga vodi Edgaras Mascinskas, je oblikoval spletno kampanjo za mlade volivce Volim za EU. Na spletni strani www.ivotefor.eu so objavljena video sporočila, članki in strategije za socialne medije, kot sta Facebook in Twitter. »Protesti in nemiri so postali nekaj vsakdanjega v evropskih mestih. Če vas skrbi prihodnost Evrope, se pridružite boju za Evropo,« se glasi poziv državljanom EU na spletni strani.

Marina di Fiore, 20-letna Italijanka je s svojo risbo prikazuje, da je Evropski parlament megafon, prek katerega lahko vsak državljan kot glavni igralec drugim evropskim institucijam, ki so predstavljene kot »množica nekje v daleč in je odklopljena od realnosti«, sporoči svoje mnenje.

Skupina mladih Hrvatov, ki jo vodi 23-letna Antonija Nikčić, je izdelala logotip, ki prikazuje, da »imamo moč, da lahko izbiramo svojega malega delavca, ki bo prenašal naše ideje in bo v našem imenu pripomogel k razvoju EU, kot ga vidimo mi«.

Ciprčanka z digitalno fotografijo Svoboda pravi, da je med tremi vlogami Evropskega parlamenta izbrala demokracijo in zakone. Zakoni so povezani z eno besedo, ki je svoboda. Svoboda pa je vse in njena fotografija predstavlja vse ljudi, ki imajo pravico biti svobodni.

Da ne smemo samo sedeti in trošiti dobrin, ampak moramo narediti, kar lahko, da spremenimo razmere in misliti moramo tudi na naše vnuke, ali jim bomo lahko nudili enake ugodnosti, kot stari starši nudijo nam, v svojem eseju piše 22-letna Bolgarka Nadezhda Pancheva Tzocheva. Udeležba na evropskih volitvah je lahko majhen prispevek ne le za nas, ampak tudi za prihodnje generacije.

Irka Ciana Curley (17 let) je izdelala poster »Ne volite! Pustite nekomu drugemu, da bo odločal o vaši prihodnosti«. Naredila ga je na podlagi ugotovitev, da najstniki pogosto naredijo nasprotno od tistega, kar jim nekdo reče, da bi morali narediti. Prepričana je, da obratno razmišljanje lahko pripomore k povečanju udeležbe na evropskih volitvah maja prihodnje leto.