Veliko več kot le dr. House

Tako kot vsako leto, ko gruče Slovencev zapustijo svoje domove in se odpravijo proti obmorskim krajem, kjer se hladijo z naravnimi danostmi in počivajo pred prihajajočim delovnim stresom, je Ljubljana tudi letošnje poletje v koncertnem smislu nekoliko skopa. A kljub temu so nam promotorji pripravili nekaj presenečenj.

Tako je konec julija zaznamoval veliki nastop legendarnega kanadskega poeta Leonarda Cohena, ki je znova napolnil stožiško areno in ljubljanskemu občinstvu priredil še en nepozaben nastop. Dan prej pa je Slovenijo s svojo spremljevalno skupino The Copper Bottom Band prvič obiskal še en zvezdnik svetovnega formata, Hugh Laurie.

Laurieja občinstvo najbolj pozna kot igralca, saj je v svoji dolgoletni igralski karieri posnel zavidljivo število filmov ter igral v priljubljenih nadaljevankah, od Črnega gada, kjer je briljiral ob Rowanu Atkinsonu in Stephenu Fryu, do večkrat nagrajene zdravniške uspešnice Dr. House. Zagotovo je oseba, ki v sebi združuje več talentov, a če smo ga pri nas doslej najbolj častili kot igralca (in to izredno priljubljenega) in deloma tudi kot pisatelja, je zdaj napočil čas, da smo ga spoznali v še eni vlogi – vlogi glasbenika.

Laurie, ki je doslej izdal dva albuma, prvenec Let Them Talk (2011) in letošnjega Didn’t It Rain, s svojim glasbenim delovanjem očitno kaže globoko spoštovanje do klasikov New Orleansa ter bogate zakladnice vokalnega bluesa in jazza, kar je dokazal tudi na nastopu v ljubljanskih Križankah.V maniri dobrega igralca je na skrbno zasnovanem odru, ki je spominjal na nekakšno zakajeno neworleanško beznico, občinstvu predstavil pesmi, zaradi katerih se je sploh odločil nastopati, in to večinoma klasike neworleanškega jazza in bluesa, za katere smo mislili, da jih nikoli ne bomo slišali na odru.

S šaljivimi dovtipi in komičnimi vložki (tudi na račun svoje vloge glasbenika) je Laurie iz koncerta naredil odlično zabavo za občinstvo, ki ga je prav zato lahko hkrati opazovalo v obeh vlogah, glasbeni in igralski, predvsem pa ga je lahko spoznalo kot osebo, ki očitno uživa v igranju klavirja in petju izgubljene (in tudi znane) zapuščine tradicionalnega bluesa in jazza. Presenetil je že v prvi polovici nastopa, ko je s spremljevalno pevko Gaby Moreno odpel in celo zaplesal tango Kiss of Fire, izstopala je tudi njegova izvedba Presleyjeve Mystery Train, ter tudiYou Never Can Tell Chucka Berryja.

Hugh Laurie je z odličnim spremljevalnim bendom postregel z nekoliko pozabljeno glasbeno zapuščino, ki pa se je je lotil z očitnim zanosom, in s svojim solidnim, nekoliko raskavim vokalom dokazal, da zmore tudi peti, čeprav je vlogo vokalista večkrat prepustil drugim članom benda. Dober nastop igralske legende, ki ga bodo vsaj obiskovalci nabitih Križank odslej poznali tudi kot frontmana svojega benda in ne zgolj kot dr. Housa.