Poslanci sprašujejo Komisijo in Svet EU, državljani pa poslance

Evropski poslanci lahko naslovijo na druge institucije in organe Evropske unije parlamentarna vprašanja. Ta vprašanja so neposredni instrument parlamentarnega nadzora nad drugimi institucijami in organi EU. Državljani pa poslancem lahko sedaj postavljajo vprašanja tudi prek Facebooka. Na ta vprašanja, ki so se nanašala na področja od enakosti spolov do prihodnosti Evrope, je v zadnjih mesecih odgovorilo 15 poslancev.

Vprašanja, ki jih lahko postavljajo evropski poslanci, se delijo na tri kategorije. Prva so vprašanja za ustni odgovor, ki jih poslanci postavljajo na parlamentarnih sejah in so vključena v razpravo tistega dne. Druga kategorija so vprašanja, ki jih poslanci lahko postavijo, ko je določen »čas za vprašanja«. Tretja kategorija so vprašanja za pisni odgovor.

Britanska poslanka Sharon Bowles je v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve maja Evropski komisiji in Svetu EU postavila vprašanje za ustni odgovor o razlogih za zamude pri pripravi in sprejemanju predlogov predpisov o finančnih storitvah. Evropsko komisijo je vprašala, zakaj zamuja pri pripravi predloga direktive o vrednostnih papirjih, ki ga je obljubila že leta 2010, in pri pripravi revidirane direktive o plačilnih storitvah, ki jo je obljubila do 1. novembra 2012. Poslanko tudi zanima, kdaj namerava oba predloga sprejeti.

Svet EU pa je Sharon Bowles vprašala, zakaj ni napredka pri številnih dosjejih na področju finančnih storitev, čeprav je Parlament glede nekaterih (na primer sistem zajamčenih vlog, odškodninska shema za vlagatelje) že pred časom sprejel svoje stališče oziroma določil pogajalski mandat. Glede na to, da se bo sedanje zakonodajno obdobje končalo leta 2014, je poslanko zanimalo, katere ukrepe namerava Svet EU sprejeti, da bi precej pred evropskimi parlamentarnimi volitvami omogočil hitro sprejetje vseh predlogov Komisije na področju finančnih storitev in kateri so roki za sprejem.

V imenu Evropske komisije je evropski komisar za notranji trg in finančne storitve Michel Barnier pojasnil, da je Komisija o obeh predlogih razpisala javno posvetovanje. Predlog direktive o vrednostnih papirjih namerava sprejeti v jeseni, predlog direktive o plačilih storitvah pa je sprejela julija.

V imenu Sveta EU je Lucinda Creighton zavrnila očitke o premajhnem napredku pri sprejemanju zakonodaje o finančnih storitvah. Po njenih besedah je bil pri pogajanjih o vseh petih dosjejih, ki so na mizi in so v veliki meri zelo zahtevni in zapleteni, dosežen občuten napredek. Je pa za Svet čas manj pomemben od kakovosti, pričakuje pa tudi od Parlamenta, da pove, kakšni so njegovi načrti glede sprejemanja teh dosjejev v prihodnjih mesecih.

Portugalska poslanka Edite Estrela je Evropski komisiji konec junija poslala vprašanje za pisni odgovor, ali je res, da zaradi varčevalnih ukrepov, ki so posledica krize, vse države članice ne opravljajo več pregledov varnosti hrane v skladu s predpisi EU. Od evropskega komisarja za zdravje Tonia Borga je dobila odgovor, da so za izvajanje te zakonodaje pristojne države članice, Evropska komisija pa vseskozi preverja, ali to nalogo dejansko tudi opravljajo. Seznanjena pa je s težavami, ki so posledica zmanjševanja sredstev in kadrov za izvajanje tovrstnih kontrol zaradi krize. Maja je zato objavila sveženj predpisov za spremembe, s katerim želi doseči večjo učinkovitost kontrol in odpravo administrativnih ovir. Od držav članic pa tudi zahteva, da morajo za kontrole varnosti hrane zagotoviti ustrezne vire.

Prek Facebooka pa so evropski poslanci v zadnjih mesecih odgovarjali na vprašanja državljanov, ki jih je med drugim zanimalo, zakaj kriza bolj prizadene ženske kot moške, kaj fizikalnim znanostim prinaša odkritje Higgsovega bozona, kako obrzdati banke, da ne bodo prevzemale prevelikih tveganj.

Švedski poslanec Mikael Gustafsson, ki je predsednik odbora Parlamenta za enakost spolov in pravice žensk, je na vprašanje, zakaj so proračunski rezi bolj prizadeli ženske kot moške, odgovoril: »Žensk je v javni upravi več kot moških, zato so jih proračunski rezi bolj prizadeli, poleg tega pa so ženske tudi bolj odvisne od socialnih storitev.«