Višja udeležba ne pomeni nujno večje podpore za evropski projekt

Evropske volitve maja prihodnje leto bodo drugačne. Evropski parlament in Evropska komisija predlagata ukrepe za približanje procesa odločanja državljanom. Lizbonska pogodba je okrepila vlogo Evropskega parlamenta pri odločanju o sestavi Evropske komisije in ta novost bo prvič uporabljena prihodnje leto. Da bi se izognili ponovitvi leta 2009, ko je zaradi prerekanja v Evropskem parlamentu trajalo kar devet mesecev, da je bila oblikovana in potrjena sestava kolidža Evropske komisije, so bile evropske volitve prestavljene z junija na maj. To bo omogočilo, da bodo evropski poslanci o predsedniku Evropske komisije lahko odločali že pred počitnicami, nov kolidž komisije pa bo lahko začel z delom novembra 2014, pišeta Ryszarda Formuszewicz in Marta Stormowska, izvedenki poljskega inštituta za zunanje zadeve (PISM)..

Da bi volivce prepričali, da s svojim glasom lahko neposredno vplivajo na delo v evropskih institucijah, naj bi politične stranke v EU predlagale kandidate za predsednika Evropske komisije, politične stranke in njihovi kandidati pa naj bi predstavili svoje predloge in tako zagotovili konkurenco med različnimi vizijami za izhod iz krize.

Eden glavnih ciljev reforme evropskih volitev je povečati volilno udeležbo, a prehod od teorije do prakse bo veliko težji, kot je bilo pisanje predlogov. Na vprašanje, ali jih bo to, da bodo politične skupine predstavile svoje kandidate za predsednika Evropske komisije, spodbudilo, da se bodo udeležili evropskih volitev, je pritrdilno odgovorilo le 15 odstotkov vprašanih, da se jih bodo najbrž udeležili, je odgovorilo 39 odstotkov vprašanih, negativno je odgovorilo 36 odstotkov vprašanih. Naslednje pomembno vprašanje je, kako povečati volilno udeležbo mladih. Ankete kažejo, da se zagotovo namerava udeležiti evropskih volitev prihodnje leto le 28 odstotkov vprašanih mladih.

Ob tem je treba opozoriti, da je udeležba na volitvah v nekaterih državah obvezna, zaradi česar obstaja tveganje, da bo nizka udeležba spet oslabila legitimnost Evropskega parlamenta in Evropske komisije. Slabo je tudi, da bo volilna udeležba, kot kaže, nižja v državah, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela, opozarjata Ryszarda Formuszewicz in Marta Stormowska.

Če se bo volilna udeležba povečala, utegnejo po njuni oceni največ pridobiti evroskeptične stranke, ker znajo bolje predstavljati evropsko dimenzijo domačih problemov. O evropskih temah, kot so finančna in gospodarska kriza, prost pretok ljudi v luči visoke brezposelnosti in zmanjševanja blaginje, širitev EU, o slednjem v manjšem obsegu kot v preteklosti, mediji pogosto poročajo, veliko ljudi pa jih razume kot področja, kjer EU ni uspelo oziroma postavlja nepotrebne ovire državam članicam. Tudi glavne politične stranke EU uporabljajo kot grešnega kozla.

Z okrepitvijo evroskeptičnih strank v Evropskem parlamentu in delitvijo parlamenta na levico in desnico, ki bi preprečila oblikovanje »velike koalicije«, utegnejo glasovi poslancev manjših strank postati v določenih primerih odločilni. Je pa tudi res, kakor kaže sedanja praksa, da so interesi evroskeptičnih strank preveč različni, da bi se njihovi poslanci bili zmožni dogovoriti za sodelovanje. Glavni interes novih evroskeptičnih poslancev utegne biti predvsem zbujanje pozornosti doma.

Povečanje števila evroskeptičnih poslancev ne bi samo oviralo nemoteno delovanje Evropskega parlamenta, ampak bi povzročilo tudi vnos domače politike v razprave in sprejem bolj kritičnih stališč do evropskega projekta tudi s strani velikih političnih strank.

Ryszarda Formuszewicz in Marta Stormowska pravita, da zaupanje volivcev v evropski projekt lahko poveča gladko imenovanje novega kolidža Evropske komisije in povečanje kredibilnosti tega procesa. Obstaja pa tudi tveganje, da bo Evropski parlament po volitvah prihodnje leto postal forum in orodje za kampanje proti evropski integraciji. V vsakem primeru je pričakovati več tekmovalnosti in manj konsenza, kar lahko povzroči, da bo imel manj vpliva na odločanje v EU.