Tjaša Zajc

 |  Mladina 32  |  Politika  |  Intervju

Boris Koprivnikar: "Skoraj nemogoče je, da bi kdo iz pokojnine za oskrbo sam plačal 900 ali 1000 evrov na mesec."

Predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije

© Borut Krajnc

Na predsednico vlade in ministrstvo za delo ste naslovili odprto pismo, v katerem ste opozorili, da so potrebne nova politika za skrb za starejše in spremembe na področju socialnih zavodov, torej domov za ostarele. Kje je največ težav?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Tjaša Zajc

 |  Mladina 32  |  Politika  |  Intervju

© Borut Krajnc

Na predsednico vlade in ministrstvo za delo ste naslovili odprto pismo, v katerem ste opozorili, da so potrebne nova politika za skrb za starejše in spremembe na področju socialnih zavodov, torej domov za ostarele. Kje je največ težav?

Finančno stanje se v domovih vztrajno slabša. V zadnjih letih smo tako na ministrstvo kot na vlado naslovili ogromno pozivov in zahtevali spremembo zakonodaje, opozarjali na presežke zmogljivosti v domovih za ostarele, ker si ti oskrbe enostavno ne morejo več privoščiti. Zgodilo se ni nič. Že od leta 2004 pričakujemo zakon o dolgotrajni oskrbi, nujno potrebne so spremembe financiranja.

Socialnovarstveni zavodi so pred kratkim dobili poziv k še bolj racionalnemu ravnanju. Je to sploh še mogoče?

Nujno je treba sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi. Lahko bi združili področji oskrbe in nege, ki sta neločljivo povezani, po drugi strani pa se financirata ločeno. Bistveni del zakona pa je, da na področje prinesemo nov vir financiranja. Več bi bilo treba narediti pri oskrbi na domu, v domačem okolju. To področje je v Sloveniji izjemno zanemarjeno in bi lahko bilo za domove, ki imajo strokovni kader, tradicijo in znanje, poslovna priložnost. Druga možnost, ki jo trenutno vidimo, zato da stroški domske oskrbe za posameznika ne bi bili prehudi, je uvedba zavarovanja za domsko oskrbo. Po izračunih bi moral prispevek delavca znašati sedem evrov na mesec, zavarovanje pa bi potem krilo stroške zdravstvene oskrbe. Ostali, nezavarovani, bi si, enako kot sedaj, te plačali sami.

Zaradi sedanje finančne situacije se že dogaja, da se ljudje odpovedujejo dodatnemu zdravstvenemu zavarovanju, ker jim pomeni prevelik strošek. Težko je verjeti, da bi si tisti, ki se ne bi zavarovali za domsko oskrbo, potem lahko privoščili dodatna plačila.

Žal tako sistem deluje. Domovi nimajo nobenega proračunskega vira za poslovanje in se financirajo izključno s prispevki uporabnikov ter določenimi sredstvi zdravstvene zavarovalnice, za uporabnike, ki so zdravstveni zavarovanci. Če želimo komu omogočiti oskrbo v domu, mu moramo izstaviti račun. Je pa res, da je skoraj nemogoče, da bi kdo iz pokojnine za oskrbo sam plačal 900 ali 1000 evrov na mesec. Čeprav so slovenski domovi v primerjavi s tujimi izjemno poceni. V Nemčiji, kjer so leta 1995 uvedli zavarovanja, danes oskrbovanec v domu plača približno 28 odstotkov cene, pri nas pa 60.

Pred pol leta ste opozorili, da so bili v svete socialnih zavodov imenovani nestrokovni kadri, ki so položaje zasedli zaradi članstva v stranki SDS. Kako je sedaj z njimi, kako opravljajo delo?

Nova ministrica je sprožila postopek revizije, zaradi katere poteka pregled imenovanj izključno po načelu strokovnosti in izpolnjevanju predpisanih pogojev. Imamo nekaj politično izjemno lojalnih kadrov, ki so hkrati dobro strokovno podkovani in dobro opravljajo svoje delo. To pa je tisto, kar je za nas najpomembnejše. Vsaj polovica imenovanj pa je bila takih, da bo treba razmisliti o odpoklicu.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.