Vroče in glasno

Pretekli vikend je v Vinici v Beli krajini, tik ob hrvaški meji, potekal že šesti festival Schengenfest. Lani smo tam preverjali, kako se je odrezal eden takrat najbolj pričakovanih bendov, »junaki« britanske indie scene Kaiser Chiefs, letos pa smo ga obiskali predvsem zaradi zvezdniške britanske skupine Skunk Anansie, ki je bila v 90. letih ena tistih, ki je definirala alter rock, v nedeljo pa je zaključila tridnevno dogajanje ob reki Kolpi.

Na pregreto prizorišče smo prispeli ravno ob razigranem nastopu beograjske multižanrske zasedbe S.A.R.S., med katerim smo si vzeli tudi nekaj časa za raziskovanje prizorišča. Ugotovili smo, da je letos prirediteljem s komercialno naravnanim elektronskim programom uspelo privabiti tudi številne ljubitelje tovrstne glasbe. Ti so neumorno »telovadili« na travniku pod odrom, kar je na trenutke z jakostjo moteče posegalo v prostor dogajanja glavnega prizorišča.

Tudi med nastopom zvezd večera, pred katerimi so se na glavni oder zavihteli še Novomeščani Kill Kenny, ki se jim je poznalo, da so letošnje poletje veliko nastopali, septembra pa jih čaka še festivalski nastop na avstrijskem Waves Vienna.

No, nekaj pred polnočjo so na oder končno stopili tudi rokovski velikani, ki so svojo glasbeno pot začeli leta 1994 in še danes nastopajo v prvotni postavi s karizmatično vokalistko Skin na čelu. Spremljajo jo odlični glasbeniki: kitarist Ace, bas kitarist Cass Lewis in Mark Richardson, ki kot kakšen bog groma »trga« na bobnih.

Zasedba, ki se je na prelomu stoletja izčrpala, a se je pred tremi leti po skoraj devetletnem premoru vrnila na glasbeno prizorišče in smo jo lahko tudi prvič ujeli v živo na njihovem ljubljanskem koncertu, nam je s svojim energičnim nastopom znova zašibila kolena.

Postregli so s presekom svojega glasbenega ustvarjanja, sicer izborom, primernim za takšne festivalske nastope. Izjemne vokalne akrobacije pevke Skin, ki je dan pred nastopom v Vinici praznovala svoj 46. rojstni dan, česar prav nič ne kaže, so iz obiskovalcev izvabljale krike navdušenja. Te je energična pevka še nadgradila vsakič, ko je stopila med občinstvo, ki jo je navdušeno nosilo po rokah. Iz nje je kar špricala surova energija, z obilico entuziazma je tekala po odru ter dajala vse od sebe. V sosledju so nizali skladbe, kot so My Ugly Boy, Weak, Hedonism in My Love Will Fall.

Slabo uro in pol dolg nastop so v bisu zaključili z Little Baby Swastikkka, pesmijo, ki je bila vrhunec večera, v katerem se je Skin, tako kot to rada počne, pomešala med čepeče občinstvo. Slednje je v trenutku, ko je skladba potihnila in počasi znova začela stopnjevati jakost, družno skočilo visoko v zrak in začelo divjati. Člani Skunk Anansie pa so v velikem metu končali še en nepozaben nastop in nas pustili z upanjem, da tudi prihodnje leto na jasi ob Kolpi ujamemo kakšno veliko ime svetovne glasbene scene.