Kje so naše ladje

Na začetku so bile sanje. Danica Lorenčič jih je z gosti prejšnji petek premlevala v Polnočnem klubu. Izvedeli smo, da se je nevropsihiatru Jožetu Magdiču že leta 1973 v Zürichu sanjalo o samostojni Sloveniji. »In mojemu narodu bo posijalo sonce. Bog daj, da bo res tako,« je bila misel, s katero je sklenil svoje takratne futuristične sanje. »Ja, smo videli, zadnjih 20 let,« je komentiral Luj Šprohar, ki je imel med vsemi v studiu najbolj prodoren pogled, pa čeprav je slep.

Sonce je narodu letos res močno sijalo. Na televiziji so pri komentiranju razmer v dneh rekordnih temperatur vsi po vrsti uporabljali besedno zvezo peklenska vročina. Vročina je lahko tudi neznosna, nemogoča, huda, pasja ... Ampak Slovencem je očitno najljubša primerjava s peklom. No, še sreča, da imamo vreme. Poleti bi nam bilo brez njega hudo dolgčas, tako pa je skrbelo za lajtmotiv in temo v vseh informativnih oddajah.

Po soncu vedno posije dež in za dežjem je prišel ogenj. Nacionalka je v nedeljo ob dveh požarih uporabila senzacionalistični naslov Slovenija v plamenih in šele naslednji dan, ko je zagorelo kar na enajstih krajih, smo videli, kako preroški so bili. Na Krasu je bila z gasilci vse dni na delu tudi nacionalkina dopisnica Mojca Dumančič, ki rada govori zadeve, kot je »ognjena stihija«. Dumančičevi, za katero vselej trepetamo, da jo bo odpihnila burja, kadar se javlja iz njenega nedrja, dramatične teme sicer tako ležijo, da bi jo kar pooblastili za poročanje o katastrofah.

Največje naravne katastrofe Slovenije se seveda skrivajo v njenih prebivalcih. Pod žarometi medijev se je trenutno znašel Tomaž Lovše, nekoč najbogatejši Slovenec in nekdanji lastnik licence Dinersa. Prejšnji teden so ga osumili protipravne prisvojitve devetih milijonov evrov in ga pospravili v pripor, da je ne bi popihal iz države. Mož velikega apetita je pri 44. letih končno prepoznaven, ne da bi se moral za to fotkati z Billom Clintonom, Naomi Campbell, Kevinom Costnerjem ali se skregati s Tino Maze, kot je počel v preteklosti. Posnetek njegove izjave izpred let, kako je za to, da človek doseže določen rezultat, potrebna neizmerna volja, vera vase, pripravljenost za trdo delo in tveganje, je preprosto ganljiv.

Neprostovoljno priprta oziroma ujeta je tudi posadka slovenske ladje Istra. Ta je zaradi neplačanih računov za gorivo že tedne prisilno zasidrana v alžirskem pristanišču, podobno kot na Hrvaškem ladja Padna že dva meseca. Obe sta v lasti koprskega podjetja Euroshiping. Potem ko so mornarji povedali, kako životarijo ob kruhu in vodi ter pokazali ščurke, ki so se zaredili, se je lastnik in direktor podjetja Bogdan Glavina končno nehal skrivati pred kamerami. Pojasnil je, da so ščurki na ladjah tako ali tako domače živali in da mornarji pretiravajo. Za to, da se njegov sanjski ladjarski posel potaplja, pa so krive gospodarska kriza in banke, ki so mu blokirale račune. Saj vemo, pekel so vedno drugi.