Neukročena Venera

V tednu, ko je ljubljanski Trnfest ponudil soliden nastop grško-nemškega indie dvojca Sea+Air, ki je pred tem navdušil že na velikem šibeniškem open air festivalu Teraneo, v tednu, ko je velika dvorana ljubljanskega Kina Šiške pokala po šivih na razprodanem koncertu avstralske zasedbe Tame Impala, na dan, ko so pod kamniškimi vrhovi žgali tudi montrealski neopsihedeliki SUUNS! in se je vesoljna Slovenija zgrinjala v Zagreb, kjer so gostili enega največjih pop zvezdnikov, Robbieja Williamsa, smo se s prekrižanimi prsti v žepu in upanjem, da bo le vreme zdržalo in bo poletna nevihta še malo počakala, odpravili v središče Ljubljane. Tam je na mali terasi priljubljenega pribežališča mladih, Bikofeja, nastopila karizmatična amazonka in iskriva avstralska glasbenica, Nadeah.

Ko je zapustila Avstralijo, je svoj prvi dom našla v Londonu, kjer je delovala z zasedbo The Lovegods. Njena britanska zgodba se je po desetletju končala, ko so ji na emigracijskem uradu zaradi predolgega jezika prepovedali vstop v državo. Pozneje je v Parizu navezala stik z zasedbo Nouvelle Vague, s katero je izvajala priredbe kultnih skladb iz novejše glasbene zgodovine in na žurerskem nastopu se je v živo dobro odrezala tudi v Ljubljani. Ob koncu njihovega sodelovanja se je lotila pisanja in snemanja svojega avtorskega materiala, ki ga je v torek že drugič (no, nastopila je že tretjič, a njenega nič kaj posrečenega ponedeljkovega nastopa pred bolj prepoznavnimi sorojaki Tame Impala v Kinu Šiška, raje ne štejemo) z izredno energijo in šarmom predstavila tudi pri nas.

Ljubljano je kot samostojna izvajalka prvič obiskala aprila letos. Takrat je nastopila brez bobnarja, a kljub obljubi, da bo naslednjič nastopila v popolni zasedbi, se njena napoved ni čisto uresničila. Na mini turneji po Sloveniji jo je tokrat spremljal kar vsestranski domači tolkalist Blaž Celarec (Melodrom, Narat, Pinela, Brina), ki se je, če gre verjeti glasbenici, skladbe naučil v le nekaj urah ob njenem prihodu v Ljubljano. Tudi zato je bilo na terasi Bikofeja še prav posebej zanimivo opazovati dinamiko in zaupanje med nastopajočimi, ki jih je v celoto povezal še kitarist Victor Paillet, njihov nastop pa je zaokrožil še gost presenečenja, eden in edini Boštjan Gombač, ki se jim je na klarinetu pridružil pri skladbi o samomorilskih ženskah At the Moment. Njegov igrivi vložek je vidno navdušil tako občinstvo kot Nadeah.

Očarljiva glasbenica je v dobri uri in pol dolgem izredno pristnem nastopu pokazala, da ima izjemen občutek za naracijo in komunikacijo z občinstvom. Njen zapeljivi vokal zmore glasbeno in lirično pripoved povesti do točke, kot se te dotakneta, pa če gre za tiho polakustično izvajanje balade, plesno orientiran komad ali katero od priredb. Njen repertoar namreč zaobjema skladbe iz albuma Venus gets even, ki jih prepleta z nekaterimi priredbami, tudi denimo s skladbami danskega dvojca The Raveonettes in Princa, in spretno začini z dozo povsem svežega, še neobjavljenega materiala. Izredno simpatično.