Evropski parlament bi moral odločati o reševanju kriznih držav

Posamezne države sodelujejo med seboj, ker vedo, da so skupaj močnejše. To je ideja, na kateri temelji integracija v Evropi in ta ideja je še zmeraj nesporna. Toda državljani EU, kot je danes organizirana, dojemajo povsem drugače: kot velikansko nepregledno birokracijo. Eden od razlogov za to je premajhna transparentnost. To je treba odpraviti, pa še hitro, je v pogovoru za nemški Die Zeit povedal predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz.

Grki recimo trojko mednarodnih posojilodajalcev, v kateri so Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF), razumejo kot anonimno silo, ki v tej državi vlada. Nihče ne ve, kako sprejema odločitve. Drug primer netransparentnosti, ki ga omenja predsednik Evropskega parlamenta, je odločitev evroskupine, ki zaseda v sestavi finančnih ministrov članic z evrom, na nočni seji, da bodo morali vsi varčevalci ciprskih bank prek davka na bančne vloge prispevati za reševanje države. Po ogorčenih javnih protestih so ta sklep nato spremenili, a nihče od tistih, ki so ga potrdili, zanj ni hotel prevzeti odgovornosti. »Tako se v demokraciji ne dela,« opozarja Schulz.

Kot rešitev, ki bi zagotovila več transparentnosti, vidi v tem, da bi o politiki reševanja držav, ki zaidejo v težave, odločal Evropski parlament. To bi bil pomemben korak v smeri večje transparentnosti. »Ne sme se dogajati, da evroskupina sredi noči na tak način odloči o reševanju Cipra. To je ravno nasprotje transparentnosti,« pravi. Sedaj je preveč odločitev sprejetih za zaprtimi vrati. V takšnih razmerah državljani nikoli ne bodo sprejeli EU.

Martin Schulz se strinja, da so voditelji držav članic, ki so po izbruhu krize vzpostavili več novih institucij, med njimi je evropski reševalni sklad Evropski mehanizem za stabilnost (ESM), vlak za povečanje transparentnosti delovanja EU že zamudili. Kajti nove institucije nikakor ne delujejo transparentno. Kljub temu še ni vse zamujeno. V predvolilni kampanji za volitve v Evropski parlament, ki bodo maja prihodnje leto, bo po Schulzovih besedah treba imeti temeljito razpravo o povečanju transparentnosti v EU in o povečanju vpliva Evropskega parlamenta pri sprejemanju odločitev. Evropo je treba bolj demokratizirati, le tako ji bodo državljani spet bolj zaupali.

Martin Schulz se tudi strinja, da so nizke obresti, ki so posledica odločitev Evropske centralne banke (ECB) velik problem za majhne vlagatelje na kapitalskih trgih in varčevalce v bankah, saj so njihove naložbe zaradi povečevanja inflacije izgubljajo vrednost. Poleg zmanjševanja kupne moči inflacija namreč državljanom požira tudi prihranke. Predvsem v Nemčiji zaradi tega vse bolj kritizirajo ECB in njeno politiko nizkih obrestnih mer.

Po Schulzevi oceni te kritike niso upravičene, kajti ECB prek nizkih obrestnih mer skuša preprečiti razpad območja evra. Bolj pomembna kot boj proti inflaciji je zdaj podpora konjunkturi, da bo gospodarstvo spet začelo rasti. »Problem je samo, da nizke obresti ne pridejo do gospodarstva. Banke kopičijo poceni denar in ga ne zagotavljajo podjetjem v obliki kreditov. Zaradi tega je premalo investicij,« pojasnjuje predsednik Evropskega parlamenta.

Zaradi tega ne bi smeli dopuščati, da banke poceni denar, ki ga dobijo pri ECB, spravljajo v trezorje ali pa si ga bankirji delijo v obliki nagrad in dobičkov. S tem namreč najbrž napihujejo nov špekulativni balon, kajti veliko bank se spet spušča v zelo tvegane naložbe. Preveriti je treba, ali je mogoče bankam predpisati, da morajo vsaj del poceni denarja, ki ga dobijo pri ECB, posredovati naprej gospodarstvu. Seveda pod ugodnimi pogoji, razlaga Martin Schulz.

Dobra novica pa so po Schulzevih besedah informacije, da se je v območju evra končala recesija, a to nikakor ne pomeni, da je konec tudi krize. Kriza bo končana šele, ko se bodo postavile na noge tudi države, ki so že pet ali šest let v recesiji. Tam je treba zagotoviti gospodarsko rast in delovna mesta.

Martin Schulz ni želel razkriti, ali bo prihodnje leto kandidiral za predsednika Evropske komisije.