Zaposleni prikrivajo psihične težave

Za veliko zaposlenih je danes normalno, da gredo v službo tudi ko zbolijo

V Nemčiji pride v službo, tudi ko zbolijo, več kot polovica zaposlenih, je pred kratkim pokazala anketa. Študija, ki jo je izvedla zdravstvena zavarovalnica DAK-Gesundheit, pa sedaj kaže, da zaposleni, ki imajo psihične težave, pogosto ne dovolijo, da bi jim zdravnik dal bolniško. Vsak tretji zaposleni pa svojo duševno bolezen ignorira, ker se boji negativnih posledic na delovnem mestu, poroča Spiegel v svoji spletni izdaji.

Anketa med 3.000 moškimi in ženskami je pokazala, da so psihične bolezni kljub javnim razpravam o depresijah in izgorelosti še vedno tabu. Kar 65 odstotkov vprašanih je priznalo, da bi jim bilo bolj neprijetno, če bi morali na bolniško zaradi psiholoških problemov kot zaradi telesnih bolezni. Mnogi imajo težave priznati, da imajo problem z depresijami ali strahovi.

Vsak tretji oboleli je prepričan, da bi sodelavec ostal doma zaradi psihičnih težav, na delovnem mestu imel kaj malo razumevanja. Zato številni zaposleni poskušajo svoje psihične težave prikriti. So pa depresije, strahovi in druge psihične težave tretji najpogostejši razlog za bolniške, zaradi teh problemov so Nemci v prvem polletju letos našteli 13 odstotkov bolniških dni, kaže poročilo o zdravju.

Zanj so analizirali podatke za 2,7 milijona zaposlenih, ki so zdravstveno zavarovani pri DAK-Gesundheit, istočasno pa je inštitut Forsa anketiral 3.000 moških in žensk o psihičnih boleznih. Zaposleni v Nemčiji se ne bojijo le odziva svojih nadrejenih, zaradi vse več varčevanja, tudi nekatere zdravstvene zavarovalnice pritiskajo na svoje zavarovance, ki imajo psihološke probleme in jim celo ne priznavajo pravic iz naslova zavarovanja.

V Sloveniji je Inštitut za razvoj človeških virov pred leti naredil raziskavo, ki je pokazala, da samo 42 odstotkov od 1.480 sodelujočih ni kazalo znakov izgorelosti, 8 odstotkov pa jih je kazalo znake zadnje stopnje. Najvišjo stopnjo izgorelosti so izmerili med ženskami na vodilnih delovnih mestih in pri samostojnih podjetnicah. Izgorelost pa najbolj ogroža menedžerje, dijake in študente, strokovnjake na področju naravoslovja in tehnike, zdravnike, arhitekte, računalničarje in zaposlene na področju storitev (trgovina, gostinstvo).

Direktorji psihiatričnih bolnišnic so marca letos opozorili, da se zaradi krize povečuje število ljudi z lažjimi psihičnimi motnjami. Direktor Psihiatrične bolnišnice Ljubljana Bojan Zalar ugotavlja, da se je od leta 2008 število blažjih psihičnih motenj (kot so anksioznosti in depresije) povečalo za 15 odstotkov.