Madžarski primer

Madžarski parlament je 3. junija letos sprejel zakon o nacionalni varnosti, ki dovoljuje vladi Viktorja Orbana praktično neovirano vohunjenje za državnimi uslužbenci. Vsi pomembnejši državni uslužbenci, med njimi veleposlaniki, njihovi namestniki, tožilci, sodniki, direktorji »neodvisnih« agencij, policijski šefi in direktorji podjetij v državni lasti, morajo na podlagi tega zakona pisno privoliti v posebni nadzor. In sicer da jim lahko poseben »urad za zaščito ustave« bere elektronska sporočila, prisluškuje telefonom in nastavlja prisluškovalne naprave v stanovanja. Zakon sicer tak vdor v zasebnost omejuje na največ dva meseca v letu, toda žrtve ne morejo vedeti, katera dva meseca v letu bodo pod nadzorom ...

Takšno, vsakoletno preverjanje uslužbencev bodo lahko zahtevali načelniki posameznih enot, odobril pa ga bo kar pravosodni minister. Nadzor tudi ne bo omejen le na uradnike, ampak še na njihove družinske člane. Formalno, pravi madžarska vlada, naj bi šlo v teh primerih za »prostovoljno« privolitev uradnikov. Le da novi zakon določa, da v primeru nestrinjanja zaposleni izgubi službo. V zakonu izrecno piše, da namen nadzora ni nadzor nad delom v službi, ampak predvsem obnašanje zunaj službe, v družini in prostem času. Tako zbrani podatki naj bi se hranili kar 20 let.

Podoben postopek na Madžarskem po novem velja za vse, ki želijo prvič opravljati kakšno od pomembnejših državnih služb. Če jo bodo želeli, morajo recimo uradu za zaščito ustave sporočiti vse stike s tujimi državljani, urad pa nato preveri njihove telefonske stike, internetni promet in podobno. Nato pa pride še resnična preizkušnja: agentje lahko prosilcu nastavljajo najrazličnejše »pasti« in tako preverijo njegovo dojemljivost za na primer korupcijo. Omenjeni zakon o nacionalni varnosti je sicer zgolj zadnji v vrsti preostalih totalitarnih ukrepov Orbanove vlade, ki je leta 2010 razglasila »ustavno revolucijo«. Polega tega da se morajo ti javni uslužbenci v zasebnem življenju obnašati »vzorno«, lahko socialno podporo na Madžarskem danes dobijo le tisti, ki živijo v »urejenih razmerah«.