Umreti za redno zaposlitev

Sporni nočni delavniki za praktikante v londonskih bankah

Smrt 21-letnega Nemca Moritza Erhardta je v Londonu izzvala razprave o delovnem času za praktikante. Mladeniča so konec prejšnjega tedna v stanovanju našli mrtvega, njegovi sostanovalci in sodelavci pa pravijo, da je tri dni pred smrtjo kot praktikant v Bank of America Merrill Lynch delal cele noči do šeste ure zjutraj, v dveh tednih osem noči ni spal. Za praktikante v londonskih bankah je namreč 15-urni delovni čas pravilo, tudi nočno delo do 3. ali 4. ure zjutraj ni nič posebnega, pišejo britanski časopisi.

»Zahtevajo, da je treba delati kot zmešani, morda je na koncu zanj bilo vse preprosto preveč,« je ena od praktikantk povedala za Daily Telegraph. Terapevtka Nerina Ramlakhan je za Independent razložila, da so se razmere v zadnjih petih letih poslabšale. Nesprejemljivo dolgega delovnega časa nimajo samo investicijske banke, ampak tudi odvetniške pisarne in tehnološka podjetja. Predvsem od mlajših zaposlenih in praktikantov v teh družbah zahtevajo, da delajo nadure. Nikakor teh družb zaradi tega ne gre obsojati, da zahtevajo »suženjsko delo«, kajti velikokrat so za to, da delajo več od uradnega delovnega časa, krivi mladi sami, ker so preprosto preveč ambiciozni, radi bi se izkazali, so preveč tekmovalni, hočejo čim več zaslužiti. Pokojni nemški praktikant je recimo na mesec zaslužil 2.700 funtov.

Eden od njegovih sodelavcev je za Evening Standard povedal: »Mi delamo 15 ur ali več na dan in nihče ni bolj garal od njega.« Prakso je zaključeval, to pa je čas, ko se delodajalec odloči, ali bo praktikanta redno zaposlil. Eden od praktikantov, ki je želel ostati anonimen, je razložil, da je takšno prakso mogoče opravljati največ deset tednov (pokojni Nemec jo je opravljal šesti od sedmih tednov). Dogaja se, da mladi, ki delajo v bankah, zjutraj pokličejo taksi, da jih odpelje domov, tam počaka, da se oprhajo, in jih odpelje spet nazaj v službo. Po podatkih časopisa Independent poleti v različnih londonskih bankah opravlja prakso okrog 300 mladih.

Londonski kardiolog Aseem Malhotra je pojasnil, da podaljšani delovni čas, posebej pa nočno delo vpliva na zdravje. Medicinska revija BMJ je lani objavila izsledke raziskav, pri katerih je sodelovalo več kot 2 milijona ljudi, ki delajo v izmenah, posebej ponoči. Zanje so ugotovili povečano tveganje za kapi in srčni infarkt, najverjetneje zaradi kombinacije stresa in pomanjkanja spanca.

John McIvor, vodja oddelka za mednarodno komuniciranje pri banki Bank of America Merrill Lynch za Independent ni hotel povedati, ali drži, da zaposleni pri tej banki delajo ponoči. »Ne morem komentirati našega načina dela. Ali imajo ljudje na področju investicijskega bančništva včasih podaljšani delovni čas? Ja, imajo ga,« je še dodal. Uradni vzrok smrti Moritza Erhardta še ni znan. Prek Twitterja se je odzval tudi evropski komisar za delo, socialne zadeve in enake možnosti Laszlo Andor. »Izkoriščanje mladih ni sprejemljivo. Tragična smrt praktikanta je primer, kakšna praksa ne sme biti«, je napisal.