Sesuvanja podatkovnih sistemov

»Sistemi, ki so narejeni za to, da bi bili bolj odporni, dejansko napako širijo hitreje«

Na podlagi sesutja sistemov, ki je v zadnjih dveh tednih doletelo Google, Amazon, Apple in Microsoft, so nekateri izvedenci s področja računalništva začeli opozarjati, da so vlade, banke in velika podjetja preveč odvisni od računalniških sistemov, ki so postali preveč kompleksni. Glas so dvignili predvsem potem, ko so v četrtek zaradi sesutja omrežja za tri ure morali zapreti borzo Nasdaq v New Yorku.

Avtor in izumitelj koncepta virtualne resničnosti Jaron Lanier po poročanju Guardiana svari: »Ko skušamo doseči prikaz podrobnosti z avtomatizmom in avtomatizem preseže meje, ko ima človek pregled, se zgodi napaka. To velja za vlade, potrošniška podjetja, za Google ali veliko zavarovalnico. To je zelo zoprno, ker je zadaj nerazumen pohlep. V mnogih primerih, sistemi, ki se nagibajo k temu, da odpovedo, odpovedo zaradi poskusov, da bi delovali avtomatsko z minimalnim nadzorom človeka.«

Sesutje omrežja borze Nasdaq je povzročila napaka v komunikaciji med lastno platformo za procesiranje cen in trgovanja in drugo stranjo, menda borzo New York. Napaka je bila tako velika, da so v četrtek v ZDA opravili za tretjino manj poslov kot sicer. Neil MacDonald iz podjetja za tehnološke raziskave Gartner pravi, da se bodo takšni izpadi nadaljevali, ker se je v vseh vrstah podjetij močno povečala količina podatkov. Kompleksnosti sistemov, ki so bili vzpostavljeni za velike količine podatkov, ne razume nobeden posameznik in jih ena sama oseba tudi ne more razumeti.

Vse od trgovanja z vrednostnimi papirji do eksplozije socialnih medijev in zabave, ki je na voljo prek spleta, vključuje ogromne količine podatkov, ki se pretakajo globalno prek zasebnih omrežij, kot so borze in javni internet, so breme brez primere za spletne strani in omrežja, ki jih povezujejo. Družba Cisco, ki prodaja komunikacijsko opremo, ocenjuje, da bo leta 2017 v treh minutah prek spleta posredovana količina podatkov, ki je enaka vsem filmom, ki so kadar koli bili narejeni. Promet prek spleta na osebo danes merimo v gigabajtih. Vsak posameznik na leto izmenja podatke za šest gigabajtov. Do leta 2017 se bo ta količina povečala na 16. Takrat bomo količino podatkov merili v zetabajtih, kar znaša milijon milijon milijonov (1018) gigabajtov.

Sesutja so v tem mesecu zbudila mednarodno pozornost 14. avgusta, ko dve uri ni bila dosegljiva spletna stran New York Timesa. To je bilo v času, ko svoje članke objavlja na Facebooku. Najprej so za sesutje okrivili zlonamerni napad, dejansko pa so sesutje povzročila načrtovana vzdrževalna dela. Isti dan so stranke od Microsofta začele sporočati napake pri elektronski pošti. Ta izpad je povzročil servis Exchange ActiveSync, ki skrbi za pošiljanje elektronske pošte na večino pametnih telefonov na svetu. Ko je na Exchange nastala manjša napaka, je ogromno število telefonov, ki so se poskušali povezati z njim, povzročilo verižno reakcijo, ki so jo lahko šele v treh dneh spravili pod nadzor.

Veliko spletnih strani podjetja Google, od elektronske pošte do You Tuba in brskalnika, je 16. avgusta prizadelo 4-minutno globalno sesutje. Razloga zanj Google ni objavil, je pa to sesutje opozorilo na količino prometa, ki ga opravijo njegovi strežniki. Tri dni kasneje, 19. avgusta, se je za 49 minut sesula prodajna spletna stran Amazona za Severno Ameriko. Amazon tega sesutja ni pojasnil, po oceni revije Forbes pa ga je to sesutje stalo zmanjšanja prodaje za 2 milijona dolarjev. Spet čez tri dni, 22. avgusta se je sesul Applov iCloud, kar je prizadelo majhno število strank, mrk pa je trajal kar 11 ur. Fotografije, glasbo, dokumente, imenike, je z domačih polic in omar že preselilo v iOblak 300 milijonov uporabnikov.

James Acres, njegova firma Netcraft v podjetjih, ki se ukvarjajo s hranjenjem podatkov, skrbi za kontrolo izpadov, pravi, da se digitalno poslovanje naglo povečuje, a temu vselej ne sledi gradnja infrastrukture, ki je potrebna za skrb za podatke, ki jih ljudje postopno prenašajo v oblake s trdih diskov svojih prenosnih računalnikov ali s svojih zgoščenk.

Največji ponudnik digitalnega prostora na svetu je Amazon in ta del njegovega posla je prizadelo lansko sesutje sistema, ki se je zgodilo kljub nadgradnji, ki je bila namenjena temu, da bi bili strežniki bolj odporni. »To je skoraj tako kot avtoimuna bolezen, kjer sistemi, ki so narejeni za to, da bi bili bolj odporni, dejansko napako širijo hitreje,« je za Guardian pojasnil Neil MacDonald.

Jaron Lanier, ki v svoji knjigi Who Owns The Future? (Kdo je lastnik prihodnosti?) opisuje koncentracijo moči organizacij, ki imajo največje računalnike, pravi, da se bo število sesutij povečevalo, dokler nadzor ne bo izboljšan: »Nimamo še načrta za družbo, ki lahko to tehnologijo upravlja dobro. Nismo še ugotovili, kakšne naj bi bile prave naloge ljudi.«