29. 8. 2013, 10:00 | Družba
Žvižgači med znanstveniki
Aspartam in gensko spremenjeni organizmi – kako so bili potrjeni
Ker je dobra za otroke ...
© Arhiv Mladine
Coca Cola trdi, da pijače, ki ne vsebujejo sladkorja, pomagajo pri hujšanju, a študije kažejo, da umetna sladila, ki jih proizvajalci pijač in živil uporabljajo namesto sladkorja, dejansko pripomorejo k debelosti. Publicistka Alison Rose Levy na spletni strani Alternet piše, da je Coca Cola po padcu prodaje pijač, slajenih z umetnimi sladili, napovedala kampanjo, s katero namerava prepričati potrošnike, naj spet začnejo kupovati njeno pijačo, ki vsebuje umetno sladilo aspartam.
Uporaba aspartama, katerega uporabo je v hrani in pijačah ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) odobrila leta 1981, je po besedah Alison Rose Levy sporna že ves čas – pred, med in po odobritvi. Zanj velja enako kot za gensko spremenjene organizme (GSO). Aspartam je razvila družba Searle. FDA ga je odobrila kljub močnim pomislekom njenih lastnih znanstvenikov. Potrjen je bil zato, ker jih je preglasoval Dr. Arthur Hull Hayes, ki je bil takrat na novo imenovan za direktorja agencije FDA. Na to mesto ga je postavil nekdanji predsednik uprave družbe Searle Donald Rumsfeld, ki je bil kasneje dva krat minister za obrambo.
Potem ko je poskrbel, da je bil aspartam potrjen, se je Hayes zaposlil v družbi za odnose z javnostmi v družbi Searle. Z odobritvijo aspartama si je družba Searle zagotovila možnost, da je lahko prodajala to snov, ki jo je prodajala pod blagovno znamko NutraSweet ali Equal, in z njo ustvarjala dobičke, pa kontrolo nad znanstveniki, kajti od takrat znanstveniki, ki jih plačuje industrija, podpirajo odločitev FDA in zavračajo ugotovitve neodvisnih študij in ugotovitve državljanov o različnih reakcijah, piše Alison Rose Levy. Aspartam že tri desetletja prinaša dobičke, najprej družbi Searle, ki jo je nato leta 1985 kupil Monsanto, sedaj pa so njeni ostanki v lasti farmacevtske družbe Pfizer. Zaupanje ljudi v asfartam se je ves čas manjšalo, Coca Cola sedaj namerava to zaupanje spet povrniti.
Na podoben način, kot je odobrila aspartam, je FDA leta 1992 ugotovila, da so gensko spremenjena semena in rastline »snovno enakovredni« klasičnim semenom in rastlinam. Tudi glede te odločitve so imeli znanstveniki FDA močne pomisleke, a jih je preglasoval Michael R. Taylor, ki je prišel na FDA iz pravne družbe od Monsanta. Ko je poskrbel, da je FDA gensko spremenjene organizme odobrila, se je preselil v Monsanto. Sedaj je spet v FDA, kjer je pristojen za hrano. Z odobritvijo GSO je Monsanto dobil dovoljenje, da lahko razvija, trži in prodaja GSO, kontrolo nad znanstveniki in pravico za patentiranje semen in rastlin ter za zaščito teh patentov, razlaga Alison Rose Levy.
Medtem ko industrija in njeni znanstveniki podpirajo uporabo GSO, je vse več raziskav, ki kažejo, da njihova uporaba ni zdrava. Letos je recimo bila objavljena študija, ki ugotavlja, da glifosfat, ključna sestavina herbicida roundup, ki ga Monsanto prodaja v paketu skupaj z GSO, povzroča širjenje raka na dojkah, tudi ob manjših koncentracijah. Druga študija kaže, da glifosfat zmanjšuje sposobnost telesa za razstrupljanje od drugih strupov, kar povečuje možnosti, da človek zboli zaradi izpostavljenosti drugim strupenim snovem. Charles Benbrook, profesor in raziskovalec na univerzi Washington, opozarja, da uporaba GSO močno povečuje rabo fungicidov in pesticidov v kmetijstvu.
Alison Rose Levy razlaga, da se o tem, kako rizični so GSO, lahko veliko naučimo od aspartama. Coca Cola se je odločila za kampanjo, s katero želi ljudi prepričati, da »pijače, ki ne vsebujejo sladkorja, lahko pomagajo ljudem pri uravnavanju teže«, ne glede na to, da več študij kaže, da pijače, ki vsebujejo umetna sladila, ne pomagajo pri hujšanju, namesto tega povzročajo debelost. Študija San Antonio Heart, pri kateri je sodelovalo 1100 ljudi, je pokazala, da je za vsako pijačo z umetnimi sladili, ki so jo popili vsak dan, bilo v povprečju za 65 odstotkov več možnosti, da se bodo v prihodnjih sedmih do osmih letih zredili, za 41 odstotkov pa, da bodo postali predebeli. Študija o aterosklerozi pa je pokazala, da dnevno uživanje pijač z umetnimi sladili za 36 odstotkov povečuje tveganje za metabolični sindrom, tveganje za diabetes tip 2 pa povečuje za 67 odstotkov.
Seveda vsaki takšni študiji sledi študija, ki dokazuje nasprotno. The Journal of Nutrition je lani objavil študijo, ki je pokazala, da ni dokazov, da so nizkokalorična sladila lahko razlog za povečanje telesne teže pri odraslih. FDA in Ameriško združenje za rak sta se odzvala na kampanjo Coca Cole in zatrdila, da »večina študij, ki so bile opravljene na ljudeh, je pokazalo, da uporaba aspartama ni povezana s povečanjem tveganja, da nekdo zboli za rakom«.
Alison Rose Levy pravi, da je to zavajajoče. Ko znanstveniki naštevajo dokaze, ne štejejo zgolj števila študij po sistemu, da zmaga tisti, ki dobi večino glasov. Oni ocenjujejo težo dokazov in uničujoči dokazi za aspartam segajo do sredine 60. let prejšnjega stoletja. »Večina študij« se najbrž nanaša na številne študije, ki jih je sponzorirala industrija, a določene pomembne neodvisne študije so pokazale, da aspartam škoduje zdravju. Ko neodvisni, mednarodni ali celo najbolj znani znanstveniki z univerze Harvard po odobritvi najdejo dokaze o škodljivih vplivih snovi, kot je aspartam ali GSO, so v bistvu žvižgači med znanstveniki, ki jih je mogoče zlahka omaloževati. Toda s časom se dokazi množijo. To velja tako za aspartam kot GSO.
Neodvisni znanstveniki težje pridejo do GSO kot do aspartama, kajti Monsanto s patentnim pravom omejuje dostop do svojih semen. Kljub temu sta dve študiji na živalih v Evropi pokazali, da so v miših, ki so jih krmili z GSO, našli tumorje. Ameriška akademija za okoljsko medicino je leta 2009 objavila poročilo o pregledu študij na živalih o tveganjih GSO. Ugotovila je znake, povezane s poslabšanjem astme, povečanjem alergij in vnetij, funkcionalne in strukturne spremembe jeter, poškodbe črevesja in imunskega sistema, spremembe v ledvicah, trebušni slinavki in vranici, povezave z neplodnostjo in majhno porodno težo, spremembe izraza 400 genov.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.