Teden proslavljanja

Konec avgusta nas je televizijski program presenetil z obilico nenadejanih slovesnosti. V Rovtah so ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov v soboto in nedeljo praznovali 70. obletnico ustanovitve domobranstva v Sloveniji. Janez Stanovnik je z druge slovesnosti ob 70-letnici najhujših bojev Šlandrove brigade za nacionalko to komentiral z besedami, da so v Rovtah sočasno slavili žrtve in tiste, ki so žrtve povzročili.

Dvodnevna slovesnost v čast domobranstvu je odmevala tudi zaradi tega, ker se je je v vojaški uniformi udeležil kaplan vojaškega vikariata Milan Pregelj, zaradi česar je prostestiral obrambni minister Roman Jakič, ki so mu v SDS takoj zagrozili z interpelacijo. V kulturnem programu po maši pa je princ teme spet izvlekel svoj retorični meč in udrihal okoli sebe z antološkimi izjavami. Po njegovem iz krize ne bomo prišli, če se ne razgradijo monopoli totalitarnega režima. Ti so zlo in zlo, ki se je spopadlo z drugim zlom, s tem ni prenehalo biti zlo.

Kontro je udarilo več organizacij civilne družbe, ki so ob partizanskem spomeniku na Židovniku, na pol poti med Logatcem in Rovtami, le nekaj kilometrov od domobranske proslave, pripravile novinarsko konferenco z naslovom »Kolaboracija je zločin!«, da bi izrazile nestrinjanje z neprimernim obujanjem zgodovine. S pomočjo istega spomenika so svoje nestrinjanje v naslednjih dneh izrazili še neznani vandali, ki so z njega odstranili spominsko ploščo.

Totalitarizme je na svoji koži izkusil tudi tribun opozarjanja na krivice Boris Pahor, ki je v ponedeljek slavil sto let. Mladinska knjiga je o njem izdala monografijo in v Operi organizirala slavje z naslovom Pahoriana, ki ga je prenašala nacionalka in katerega osrednji del je bil pogovor staroste s tremi dijaki iz Trsta, Celovca ter Ljubljane. No, dejansko je šlo bolj za obujanje spominov kot pogovor. Čeprav je imel slavljenec »za 30 mladih za 30 mesecev pogovora« in bi moral imeti glavno besedo, ga je voditeljica Tajda Lekše vztrajno, dasiravno vljudno prekinjala.

Na koncu je, med slavnostnimi govori, namenjenimi njemu, ganljivo moledoval za minuto pozornosti. »Še eno minuto bi rad. Jaz bi rad eno minuto. Eno minuto, če bi mi dali. Jaz bi rad samo eno minuto.« Usmilili so se ga, pa čeprav so zaradi njegovega jubileja Odmevi ta dan zamujali dobre četrt ure. A kaj je 17 minut proti stoletju. Slavljenec ima eno samo željo, ki smo jo izvedeli v njegovem težko priborjenem podaljšku. Da bi eno od sedmih fašističnih koncentracijskih taborišč spremenili v spomenik vsem žrtvam taborišč.

Isti ponedeljek je slavil tudi Gašpar Gašpar Mišič, ki se mu je uspelo zavihteti v fotelj prvega moža Luke Koper. Ta sposobnež pri sedeminštiridesetih, ki si je v telefonskem pogovoru z Bobovnikom v Odmevih pred kratkim podelil oceno plus pet, svojega najnovejšega dosežka žal ni praznoval pred kamerami. Novinarka Eugenija Carl je uspela izvedeti le to, da se je umaknil na prijateljevo kmetijo, kjer globoko v gozdu diha svež zrak. Še dobro, da se zna ob vseh naporih malo sprostiti.