»Festival bomo rešili ... skupaj!«

Če bi morali izbirati koncertni dogodek, ki se bo vpisal v zgodovino letošnjega, počasi iztekajočega se Trnfesta, bi bil to nastop legendarnega Jella Biafre in njegove spremljevalne skupine The Guantanamo School of Medicine, ki smo jo v Sloveniji v preteklih nekaj letih v živo videli že trikrat. Biafra, nekdanji lider legendarne punkovske zasedbe Dead Kennedys, je tokrat nastopil na Trnfestu, in to ob pravem času – ko se ne ve, kaj se bo zgodilo z nadvse simpatično in priročno dvoranico KUD-a France Prešeren, posledično pa tudi z njeno najprepoznavnejšo blagovno znamko – Trnfestom.

Trnfest že dolga leta, včasih sicer bolj, včasih manj učinkovito, nagovarja najrazličnejše glasbene, umetniške, otroške in druge okuse, hkrati pa je njegovo prizorišče center kulturnega dogajanja v ljubljanski soseski Trnovo tudi v hladnejših mesecih. Žal so krute in na trenutke že nevzdržne gospodarske razmere pripeljale do tega, da se bo kulturno dogajanje v Trnovem moralo preseliti kam drugam, ob tem pa bo, kot kaže, festival, zaščitni znak soseske in avgustovske Ljubljane, najverjetneje ugasnil.

Toda ko je na oder stopil Jello Biafra, ki je znan po svojem aktivizmu, kritičnem analiziranju globalne ameriške politike ter kritiziranju brez vseh zavor in številnih strahov sodobnega človeka, tako na bogatem Zahodu kakor v revnejših državah, so se črnogledi scenariji zazdeli kar nekoliko pretirani. Njegova zagnanost in gorečnost sta nas preprosto prevzeli in nas, vsaj v tisti uri in pol odličnega, s pozitivno energijo nabitega nastopa, napolnila z upanjem v boljšo prihodnost.

Biafra ne sodi med številne punkovske prvoborce, ki so svoj mladostniški upor izvajali zaradi prepoznavnosti in senzacionalizma, kot je vidno pri številnih akterjih britanskega ali celo slovenskega punka, saj so ti v zrelejših letih upor zamenjali za udobje lastnih statusnih pozicij. To je dokazal tudi na tokratnem nastopu, na katerem se je mešala prvinska energija punka in njegovih kritičnih izjav, ki so večkrat razvnele občinstvo v popolnoma napolnjenem KUD-u France Prešeren.

Ravznela pa ga je tudi odlična Biafrova skupina, ki je občinstvu predstavila letos izdano drugo studijsko ploščo White People and the Damage Done, pa tudi nekaj klasik zasedbe Dead Kennedys, med katerimi je največji aplavz požela California über alles, pred katero je Biafra v krajšem govoru napadel ameriške oblasti ter nas spomnil na tri osebe, ki se bojujejo za pravice sodobnega človeka: Juliana Assangea, Edwarda Snowdna in Bradleyja Manninga.

Toda vrhunec nastopa in hkrati vrhunec tokratnega Trnfesta se je zgodil šele po odličnem bisu, med katerim je Biafra izvedel osupljivi »stage diving«, nato pa podprl festival z besedami: »We will save this festival … together!« (»Festival bomo rešili ... skupaj!«) Upajmo le, da tudi v naših logih premoremo osebe, kakršen je Biafra, ki svoj aktivizem jemljejo skrajno resno, ki so brezkompromisne in nepokvarjene ter jim bo uspelo rešiti festival in trnovsko dogajališče pred propadom.