Romski vrtci zapirajo vrata

Februarja 2011 je bil ob navdušenju predstavnikov romske skupnosti in predstavnikov tedanje Pahorjeve vlade predstavljen projekt predšolske vzgoje za romske otroke s plemenitim ciljem: v romskih naseljih s sodelovanjem romskih učiteljev in staršev romskih otrok slednje čim bolje pripraviti na vstop v osnovnošolsko izobraževanje. Da bi na tej, primarni stopnji izobraževanja čim bolj uspešno dohajali svoje neromske vrstnike. Projekt, ki je bil v veliki meri sofinanciran z evropskimi sredstvi, se je zdaj iztekel, začenja se novo leto šolskega in predšolskega izobraževanja, romski otroci pa bodo po večini spet prepuščeni sami sebi.

V projekt z akademskim nazivom Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo pripadniki romske skupnosti je bilo v slabih treh letih vključenih 32 šol in vrtcev in več kot 900 romskih otrok ter prek 300 njihovih staršev, učno pomoč je obiskovalo več kot 420 romskih otrok. V tem projektu je sodelovalo okoli 350 učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev, ki so svoje znanje podajali v okviru sedmih t. i. romskih inkubatorjev, ki so delovali v petnajstih romskih naseljih. Poleg številnih spremljajočih ciljev projekta je bil bistveni cilj priprava romskih otrok, ki skoraj brez izjeme niso vključeni v predšolsko vzgojo in izobraževanje, na vstop v osnovno šolo. V praksi to pomeni, da so dislocirane izpostave vrtcev in šol, ki so sodelovale v projektu, v tem času delovale v romskih naseljih, kjer so bili romski otroci skupaj z njihovimi starši deležni predšolske vzgoje ter pogosto tudi tako osnovnih znanj in veščin, kot je znanje slovenskega jezika. Porazen uspeh romskih otrok v osnovni šoli je v mnogih okoljih namreč posledica dejstva, da romski otroci v to prvo stopnjo izobraževanja vstopijo s precej manj znanja kot njihovi neromski vrstniki in potem ne zmorejo dohajati tempa osnovnošolskega izobraževanja. Posledično zgolj izjemoma uspešno končajo osnovno šolo, torej končajo deveti razred osnovne šole in s tem pridobijo osnovnošolsko izobrazbo.

Porazen uspeh romskih otrok v osnovni šoli je v mnogih okoljih predvsem posledica dejstva, da romski otroci v to prvo stopnjo izobraževanja vstopijo s precej manj znanja kot njihovi neromski vrstniki.

A po treh letih od projekta ne bo ostalo nič, romski vrtci, ki so v romskih naseljih zrasli v tem času, so zaprli svoja vrata oziroma bodo to storili v kratkem. Z izjemo romskih otrok, ki so bili vključeni v projekt, romsko prebivalstvo od projekta s plemenitimi cilji ne bo imelo nič. Romski otroci, ki prihajajo, se bodo spet morali znajti sami. Država namreč v tem času ni zmogla moči, da bi projekt podaljšala oziroma razpisala novega, kar bi bilo ob že vzpostavljeni infrastrukturi gotovo precej manjši strošek. Vodja projekta, dr. Miran Komac z Inštituta za narodnostna vprašanja, pojasnjuje: »O nadaljevanju projekta oziroma razpisu podobnega projekta ne vem nič uradnega. Kroži sicer kopica govoric, vendar se nanje ne gre zanašati.« Področje vzgoje in izobraževanja sicer ni nekaj, kar bi bilo mogoče na dolgi rok izvajati z razpisi in projekti, pač pa zgolj sistemsko. V tem primeru to pomeni, da bi država dobro prakso, znanje in izkušnje iz projekta prenesla v sistem predšolske vzgoje in izobraževanja. To poudarja tudi Komac, ki kot edino možno dolgoročno rešitev izpostavlja »sistemske rešitve, ki bi ob rabi načela pozitivne diskriminacije povezale oba sedaj delujoča segmenta: dodatno učno pomoč romskim otrokom v šoli ter delo z romskimi otroci v romskem naselju. Ob vključevanju družin. Toda poudarjam, naj bodo ukrepi še tako benevolentni, brez razvojnega koraka, ki ga morajo narediti naprej Romi, se bo začaran krog izključenosti Romov iz slovenske družbe le težko razklenil«.

A vse to je odvisno od dobre volje države, vlade, točneje pristojnega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Na ministrstvu o tem podrobneje niso želeli govoriti. Pravijo, da bo o projektu, ki »je v fazi zaključevanja, po zaključku izvedena tudi evalvacija operacije in rezultatov«. In dodajajo, da se »aktivnosti za uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje s tem ne zaključujejo, saj predmetno področje ostaja pomembna prioriteta projektov, ki bodo iz naslova strukturnih skladov financirani v okviru novega programskega obdobja 2014–2020«. Na ministrstvu bodo tako evalvirali rezultate projekta in potem pripravili nov razpis za projektno delo z romskimi otroki. Vmes bo minilo šolsko leto ali dve, sadovi preteklega dela z romsko populacijo pa bodo izgubljeni. Nekaj let za tem se bo vse to verjetno ponovilo tudi po izvedbi naslednjega projekta. O smiselnosti sporadičnega projektnega dela na področju vzgoje in izobraževanja brez kontinuitete bi se dalo razpravljati. A očitno ne s pristojnimi za to področje na strani države, čeprav se jim verjetno vključenost njihovih otrok v predšolsko vzgojo zdi samoumevna.