30. 8. 2013 | Mladina 35 | Kultura
Angažirani in etični
20 let mednarodnega festivala Ex Ponto, posvečenega sodobni gledališki produkciji
Otvoritvena predstava Močan rod v režiji Ivice Buljana.
© Mare Mutić
Psi, ki ob vstopu v dvorano lajajo na gledalce, več kot 2000 razbitih jajc in neznosen smrad so stvari, ki so mi pred skoraj desetletjem najbolj ostale v spominu ob ogledu predstave En dan v življenju Ivana Denisoviča po motivih romana Aleksandra Solženicina in v režiji razvpitega ukrajinskega režiserja Andrija Žoldaka, Unescovega nagrajenca za uprizoritvene umetnosti leta 2004. Žoldak se je mednarodno uveljavil s svojimi uprizoritvami Čehova, Shakespeara, Gogolja in Turgenjeva; pri ukvarjanju s Solženicinom pa ga je vodil ambiciozen cilj, da bi »izničil« igralčevo zavest in jo »oplodil« z novimi energetskimi potenciali ter nemara obudil gledališče krutosti po zgledih Antonina Artauda, Gordona Craiga in Jerzyja Grotowskega.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Kultura
Otvoritvena predstava Močan rod v režiji Ivice Buljana.
© Mare Mutić
Psi, ki ob vstopu v dvorano lajajo na gledalce, več kot 2000 razbitih jajc in neznosen smrad so stvari, ki so mi pred skoraj desetletjem najbolj ostale v spominu ob ogledu predstave En dan v življenju Ivana Denisoviča po motivih romana Aleksandra Solženicina in v režiji razvpitega ukrajinskega režiserja Andrija Žoldaka, Unescovega nagrajenca za uprizoritvene umetnosti leta 2004. Žoldak se je mednarodno uveljavil s svojimi uprizoritvami Čehova, Shakespeara, Gogolja in Turgenjeva; pri ukvarjanju s Solženicinom pa ga je vodil ambiciozen cilj, da bi »izničil« igralčevo zavest in jo »oplodil« z novimi energetskimi potenciali ter nemara obudil gledališče krutosti po zgledih Antonina Artauda, Gordona Craiga in Jerzyja Grotowskega.
To je bila le ena od predstav, ki jih je gostil festival Ex Ponto, ki nas že 20 let seznanja z najboljšimi svetovnimi gledališkimi produkcijami pod režijsko taktirko svetovno znanih ustvarjalcev, kot so Kama Ginkas, Josef Nadj, Bela Pinter, Arpad Schilling, Viktor Bodo, Şahika Tekand, Atila Pesjani, Rodrigo Garcia, Ivica Buljan, Oliver Frljić, Haris Pašović, Aleksandar Popovski, Branko Brezovec, Slobodan Milatović ... Na festivalu so se predstavili tudi najprodornejši domači avtorji, med katere zagotovo sodijo Tomaž Pandur, Jernej Lorenci, Ivana Djilas, Matjaž Zupančič, Eduard Miler, Bojan Jablanovec, Nick Upper.
Festival Ex Ponto je začel dobivati prve obrise, ko se je iz legendarnega ljubljanskega študentskega kluba B-51, ki je bil ustanovljen leta 1988 in je ponujal možnost uveljavljanja mladim umetnikom iz različnih umetnostnih panog, razvila nevladna organizacija Kulturno društvo B-51. Ta je leta 1993 festival zagnala na pobudo Damirja Domitrovića, ki je še danes njegov spiritus agens. Ni nepomembno, da so prvi festival pripravili v času, ko je po državah na območju nekdanje Jugoslavije divjala vojna vihra, ki je prinesla množico beguncev, med katerimi je bilo nemalo ustvarjalcev z raznorodnimi umetnostnimi veščinami, še več pa jih je ostalo ukleščenih v absurdu razpadajoče države. Tako je Ex Ponto postal sredstvo in način za spodbujanje komunikacije med državami na Balkanu.
Drugo obdobje festivala (1996–1999) je temeljilo predvsem na izmenjavi kulturnih programov med Ljubljano in drugimi festivali in mesti na območju nekdanje Jugoslavije, obravnavi aktualnih političnih, družbenih, etničnih vprašanj v Sloveniji in tujini ter ohranjanju komunikacije med kulturniki iz Slovenije in nekdanje skupne države.
Tretje obdobje festivala se je začelo ob prelomu tisočletja z razvojem mednarodnih gledaliških koprodukcij, ki so bile v Sloveniji, pa tudi drugod dotlej precejšnja redkost. Rdeča nit festivala so še naprej ostajale aktualne in nikdar preveč obravnavane teme. Z deseto obletnico pa se je festival programsko pomaknil proti vzhodu in zahodu Evrope. Predstave so se ukvarjale z aktualnimi temami sodobnih oblik nasilja, razvrednotenja tradicionalnih človeških vrednot, po vstopu Slovenije v Evropsko unijo pa tudi s temo preseganja fizičnih meja.
Festival je medtem postajal vse pomembnejši akter na mednarodnem prizorišču. Leta 2005 je Kulturno društvo B-51 s festivalom Ex Ponto postalo tudi eden od ustanoviteljev in članov Nove Evropske Teatrske Akcije – NETA, ki združuje gledališča in festivale večinoma iz vzhodnoevropskih, nekaj pa tudi iz zahodnoevropskih držav. Prevzelo je sedež festivalskega dela NETE, ko pa je novembra 2007 Damir Domitrović prevzel funkcijo generalnega sekretarja mreže, se je začelo novo obdobje še večje angažiranosti v evropskem gledališkem in festivalskem prostoru. Danes ima NETA več kot 40 članov iz 17 evropskih držav.
In zdaj je festival dočakal 20-letnico. Ob jubileju bo ponudil 12 žanrsko različnih predstav, od tega tri premiere: otvoritveno predstavo Marieluise Fleisser Močan rod v režiji Ivice Buljana, slovensko-slovaško koprodukcijo po besedilu Stanislave Repar Slovenka na kvadrat v režiji Nicka Upperja in slovensko-francosko koprodukcijo Little Blonde Riding Wolf avtorice in režiserke Daphne Millefoa.
Ex Pontu je od začetkov pa do danes, ko se je iz multidisciplinarnega festivala razvil v mednarodni festival, posvečen sodobni gledališki produkciji, uspelo ohraniti kontinuiteto družbeno in etično angažiranega dogodka, ki pripomore k ozaveščanju javnosti ter spodbuja k sprejemanju raznolikosti in drugačnih kulturnih korenin. Sami po 20 letih obstoja svojo prihodnost vidijo v še tesnejši povezavi z mrežo NETA, tudi zato, ker Domitrović pripravlja dolgoletni projekt NETA ART TV, ki utegne postati pomemben akter v mednarodni kulturni komunikaciji. Tako vse kaže, da se bo programski koncept festivala postopoma še bolj razširil tudi na druga področja kulturne ustvarjalnosti, predvsem v izobraževanje, kar zadeva produkcijo, in aktivno vključevanje mlajših ustvarjalcev in komunikologov.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.