Padci tečajev valut ogrožajo četrtino človeštva

V zadnjih tednih valute hitrorastočnih držav izgubljajo vrednost. Brazilija je v sredo dvignila obrestno mero, v četrtek ji je sledila Indonezija. Tako skušata ustaviti padanje vrednosti svojih valut. In padec se je res ustavil. Tudi padec nekaterih drugih valut, se je nekoliko upočasnil, a skoraj vsi izvedenci so prepričani, da je to le kratek predah in se bo ta padec nadaljeval, piše die Welt.

Vrednosti indonezijske, brazilske, indijske, južnoafriške in turške valute padajo že več tednov, v zadnjem času pospešeno, saj so v primerjavi z ameriškim dolarjem in evrom izgubile 12, 15, 20 odstotkov. Nekateri že opozarjajo, da se utegne zgoditi zlom v obsegu azijske krize v letu 1997, kar pa bi imelo drastične posledice za ves svet, kajti v Indoneziji, Braziliji, Indiji Južni Afriki in Turčiji živi petina svetovnega prebivalstva.

Razlog za padanje njihovih valut je napoved ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), da bo v jeseni zmanjšala tiskanje svežih dolarjev, ki jih vsak mesec da na trg kot spodbudo za zagon gospodarstva. Od maja, ko je guverner Ben Bernanke omenil to možnost, v ZDA rastejo obrestne mere. Ta rast pa se je začela ravno v času, ko so se pojavili dvomi o modelu za spodbujanje gospodarske rasti v hitro rastočih državah.

Ian Stannard, vodja sektorja za valutne strategije za Evropo v velebanki Morgan Stanley, razlaga, da so zaradi rasti obrestnih mer prizadete valute tistih držav, ki so najbolj odvisne od uvoza kapitala iz tujine. To pa je ravno omenjenih pet držav, ki porabijo več denarja, kot ga imajo in to luknjo mašijo s kapitalom iz tujine. Toda ko se količina denarja zmanjša, kar se dogaja zaradi spremembe politike Fed, to takšne države najbolj prizadene in posledica je strmoglavljenje vrednosti njihovih valut.

Poleg tega so ljudje v Turčiji in Braziliji začeli protestirati, za Indijo je vse bolj očitno, da ni pripravljena na reforme, Indonezija se bori z drastičnim povečanjem zadolženosti, Južna Afrika pa ima ob minimalni rasti problem z visoko inflacijo. Jens Klatt iz hiše Forex Capital Markets, ki trguje z valutami, po poročanju die Welt pojasnjuje. »Poceni denar od centralnih bank je tako v 90. letih prejšnjega stoletja kot tudi v 21. stoletju gospodarstva napihnil do nezdrave ravni«. Tudi leta 1997 so najprej strmoglavile vrednosti valut, temu pa je sledil zlom gospodarstva, ki je poslal valove šoka po svetu. A takrat se je to zgodilo v manjših državah, ko gre za število prebivalcev.

David Mann iz Standard Chartered Bank se ne strinja z vzporednicami z letom 1997/98, kajti danes so zunanjetrgovinski primanjkljaji držav in zadolženost v tujini bistveno nižja kot takrat, poleg tega ima veliko držav velike devizne rezerve. Kljub temu bijejo centralne banke v prizadetih državah brezperspektiven boj proti padcu vrednosti valut.

Izvedenci kljub temu vidijo majhno možnost za kratko prekinitev padanja vrednosti valut. Razlog je predvidena odločitev centralne banke Fed 17/18. septembra, kako hitro bo zapirala pipico. Zelo verjetno je, da bo napovedala le majhne korake. To pa nikakor ni razlog za olajšanje. ZDA bodo gotovo kmalu nadaljevale z dvigi obrestnih mer, kar bi spet povečalo pritisk na valute hitrorastočih držav.

Mike Mish Shedlock, svetovalec za investicije, na svojem blogu piše, da Indija hoče ohraniti svojo 6-odstotno gospodarsko rast, Kitajska pa 7,5-odstotno. Tudi ZDA hočejo ohraniti rast, Evropa za vsako ceno hoče nadaljevati rast. Vsaka država na planetu hoče povečati izvoz v primerjavi z uvozom. Ob ignoriranju Turčije, Indonezije, Pakistana, Afrike in Bližnjega vzhoda, so želje in potrebe Indije, Kitajske, Evrope in ZDA matematično neuresničljive. Ker hoče vsaka država na svetu povečati izvoz v primerjavi z uvozom, je matematično in tudi samo od sebe nemogoče. Zgodovina nas uči, da je neizogiben rezultat takšnih napetosti vojna. In takšne napetosti jasno nastajajo.