Zadnji pričevalci internacije v italijanskih fašističnih taboriščih

Muzej novejše zgodovine Slovenije z novo fotografsko-dokumentarno razstavo

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani (MNZS) bodo v danes odprli fotografsko-dokumentarno razstavo z naslovom Zadnji pričevalci, spomini internirancev italijanskih fašističnih taborišč. Slavnostna govornica bo gospa Špela Spanžel, v.d. generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo RS. Po besedah Irene Ribič, predstavnice za stike z javnostjo pri MNZS, je razstava je poskus zgodovinske in družbene umestitve internacije civilnega prebivalstva v fašistična koncentracijska taborišča med letoma 1942 in 1943. »Gre za obeležitev, ki v Sloveniji vse od konca druge svetovne vojne nima precedensa.« Razstava bo odprta do 28. oktobra.

Avtorice razstave, novinarka Saša Petejan, fotografinja Manca Juvan in zgodovinarka dr. Urška Strle, skupaj s partnerskimi ustanovami, Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Zavodom APIS, izpostavljajo, da razstava ni namenjena pojasnjevanju zla ali merjenju statistik, pač pa ovrednotenju spomina, ki je bil izpostavljen pozabi in dolgo tabuiziran. Jeseni bo tako Muzej novejše zgodovine Slovenije za sedem tednov tudi mesto spomina in poklona žrtvam fašističnih taborišč.

V enoletnem sodelovanju so avtorice razstave oblikovale zbirko avtorskih fotografij in pričevanj tistih, ki so preživeli fašistična taborišča (ti so maloštevilni in v jeseni svojega življenja), redkih ohranjenih predmetov iz internacije ter sekundarnih pričevanj svojcev ali prijateljev, ki ohranjajo spomin na internirance ali predmete iz internacije. Njim gre vsa hvaležnost za odprtost in pogum, da so 70 let po dogodkih delili intimne zgodbe o deportacijah, odvzemu človekovih pravic, ponižanju, lakoti, žeji, boleznih in smrti ter o človekovem obnašanju v skrajno nečloveških razmerah. Njihova pričevanja so spodbudila nastanek razstave Zadnji pričevalci.

Ko sporočajo iz MNZS, je razstava je v več ozirih izjemen dogodek: »Tovrstne obeležitve internacije v fašističnih taboriščih v obdobju po drugi svetovni vojni v Sloveniji še ni bilo, razstava je osredotočena na spomine civilnega prebivalstva, uporabljene so bile metode ustne zgodovine in avtorska dokumentarna fotografija. Gre za projekt, ki ima izjemno znanstveno-dokumentarno vrednost. Z njim so avtorice sledile trendom zgodovinskih raziskav v Evropi in v svetu, kjer smo priča novemu valu zgodovinskih študij o dogodkih med drugo svetovno vojno in po njej ter novemu valu študij o internaciji v nacističnih taboriščih. V evropskem in mednarodnem merilu je potrebno zapolniti vrzel o poznavanju in priznanju italijanskih fašističnih taborišč in žrtev, med njimi tudi civilnega prebivalstva tedanje Ljubljanske pokrajine in Primorske.«

»Temu trendu sledijo študije fašističnih taborišč. Osrednja znanstvena študija tematike v Sloveniji poteka v sklopu Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, medtem ko je Muzej novejše zgodovine Slovenije osrednja ustanova, kjer hranijo bogato materialno dediščino iz fašističnih taborišč. Dokumentarno-fotografska razstava o internirancih v fašističnih koncentracijskih taboriščih temelji na avtorskih fotografijah Mance Juvan. Na fotografijah so še redki živeči interniranci. Spomin na internirance in posredno izkušnjo internacije podajajo tudi njihovi sorodniki ali prijatelji. Razstavljen je izbor predmetov iz taborišč.«

Materialni del razstave sta podprla Muzej novejše zgodovine Slovenije in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Vsebinski del pa je povsem volonterski. Avtorica in nosilki projekta so projekt izpeljale iz humanističnih vzgibov. »Sedemdeseta obletnica kapitulacije Italije in razpustitev fašističnih taborišč še nista jamstvo, da so posledice internacije odpravljene. O tem priča razstava, ki bo odprta do 28. oktobra letos. Razstava fotografij je prva faza projekta. Posneta pričevanja zaradi finančnih omejitev za zdaj še niso primerno obdelana in zato niso predstavljena. Intimna postavitev razstave bo omogočila gledalcem pogled na zgodbe posameznikov, ki pa so tudi zgodbe vsega človeštva.« Ovrednotenje spomina na internacijo v italijanskih fašističnih taboriščih ima nedvomno velik pomen tako za slovensko kot za evropsko zgodovino druge svetovne vojne, zato so so avtorice del projekta prenesle na internet.