Zahteve trojke po krčenju javnega sektorja imajo dve napaki

Trojka mednarodnih posojilodajalcev, v kateri so predstavniki evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), od držav, ki zabredejo v krizo, med varčevalnimi ukrepi dosledno zahteva poseg v javni sektor z odpuščanjem zaposlenih. A to je veliko težje, kot si trojka predstavlja v teoriji. V vseh državah od Aten do Nikozije, Madrida in Lizbone, kjer te posege zahteva, je naletela na hud odpor. Zadnji tak primer se je zgodil na Portugalskem, kjer je vlada poskušala s prešolanjem uradnikov ukiniti odvečne službe in delovna mesta v javni upravi.

Dunajski Die Presse povzema članek časopisa Publico, ki poroča, da je želela na tak način v treh letih prihraniti 900 milijonov evrov. A ustavno sodišče ji je že drugič preprečilo izvedbo varčevalnih ukrepov, ki jih je predvidela v javnem sektorju. Ustavni sodniki so tokrat povezavo varčevalnih ukrepov s prešolanjem prepovedali. Spomladi pa so razveljavili odločitev o ukinitvi božičnice in drugih privilegijev, ki jih imajo javni uslužbenci. Na Portugalskem je na dobro zaščitenih delovnih mestih v javnem sektorju zaposlenih 575 tisoč ljudi.

Predsednik vlade Passos Coelho se po poročanju Die Presse sedaj lahko tolaži, da tudi vladam v Grčiji in Španiji pri odpuščanju javnih uslužbencev ne gre nič bolje. Španska vlada je po lastnih podatkih v javnem sektorju do sedaj ukinila 347 tisoč od skupaj 2,7 milijona delovnih mest, toda sindikati in regionalne oblasti odločno nasprotujejo vsakršnim dodatnim odpuščanjem. Zlasti Baski in Katalonci se nočejo odpovedati paralelnim strukturam oblasti v Madridu. Imajo recimo svoje meteorološke službe.

Grška vlada Antonisa Samarasa namerava do konca leta 2014 ukiniti 15 tisoč delovnih mest v javnem sektorju, od tega 4000 še letos. A upor sindikatov je tudi v tej državi močan. Ni čudno, da je vlada prosila trojko, naj ji rok za izvedbo ukrepov preloži na jesen, da stavke ne bi ogrozile turistične sezone, od katere Grki krvavo potrebujejo prihodke.

Pritisk na zmanjšanje javnega sektorja v kriznih državah ima dve napaki. Prva je, da odpuščeni javni uslužbenci nimajo tako rekoč nikakršne možnosti, da bi se lahko zaposlili v zasebnem sektorju, zato po odpustitvi kot brezposelni in prejemniki socialne pomoči ostanejo breme javnih financ. Druga napaka pa je, da javni aparat ni preveč napihnjen le v kriznih državah, to je evropski fenomen.

Recimo v Avstriji, ki velja za eno najuspešnejših držav EU in območja z evrom, je po podatkih organizacije OECD dela v javnem sektorju 12,7 odstotka vseh zaposlenih, ta delež je z 12,6 odstotka enak v Grčiji in Španiji. na Portugalskem je delež javnih uslužbencev, ki znaša 13,4 odstotka vseh zaposlenih, še zmeraj bistveno nižji kot v Franciji, kjer dosega 22,1 odstotka, ali v Veliki Britaniji z 18,7 odstotka. Je pa res, da države, kot so Portugalska, Grčija ali Ciper glede na BDP porabijo za javni sektor bistveno več kot recimo Nemčija.