Konec delavskih pravic

Odpoved kolektivne pogodbe z namenom zniževanja standarda gradbenih delavcev

Junija so sindikati praznovali dan gradbincev, s katerim so se spomnili obletnice podpisa prve kolektivne pogodbe za gradbene dejavnosti, letos že šestinsedemdesete. Gradbena dejavnost je bila ena prvih s kolektivno pogodbo, ki je dodatno določala dolžnosti in pravice delavcev ter standarde za delo. »Gradbeni delavci so za delodajalce samo strošek in tega imamo dovolj,« je na slovesnosti dejal predsednik sindikata delavcev v gradbeni dejavnosti Dušan Zelenjak.

Pozval je k »boju za pravice našega gradbenega delavca, da se postavimo po robu delu na črno in vsaki zlorabi zakonodaje, da zahtevamo od delodajalcev in njihovih predstavnikov, da pokažejo vodstvene kvalitete in zagotovijo nova delovna mesta ter se nehajo izgovarjati na politiko … Zdaj so na potezi delodajalci, na preizkušnji sta njihovi resnost in pripravljenost za spremembe.«

Po mnenju delodajalcev je treba spremembe začeti kar z odpovedjo kolektivne pogodbe. To sta združenje delodajalcev (ZDS) in gospodarska zbornica (GZS) storila prejšnji teden, v skladu z odpovednim rokom pa bo pogodba nehala veljati junija prihodnje leto. Sindikati od ZDS in GZS pojasnil niso dobili, nam pa sta pojasnila, da sta pogodbo odpovedala, ker »so podjetja, ki jo spoštujejo, v izrazito deprivilegiranem položaju« glede na konkurente, ki je ne, med katerimi so tudi vsa tuja podjetja.

»Upoštevajoč izjemno neurejene razmere na trgu gradbeništva v Sloveniji je spoštovanje vsebine veljavne pogodbe za gradbena podjetja – člane GZS in člane ZDS – preveliko breme,« so pojasnili v ZDS in GZS. »Na leto se odpre in zapre več kot 15 odstotkov gradbenih podjetij; v dejavnosti je veliko sive ekonomije; javni naročniki gradbena dela vedno in povsod naročajo po kriteriju najnižje cene, vsa tveganja pa prenašajo na izvajalce; pravna varnost gradbenih podjetij je izjemno nizka,« so našteli. Dodali so poziv državi, ki po njihovem mnenju »doslej ni bila spodobna sprejeti niti ene konkretne odločitve, ki bi vodila k urejanju razmer v gradbeništvu«, in sindikatom, za katere pričakujejo, da bodo »odpoved razumeli kot poziv k razumnemu in odgovornemu ravnanju«.

Sindikati so predvsem začudeni. Menijo, da bi se moralo gradbeništvo reševati z investicijskim zagonom ob podpori evropskih sredstev in sredstev Evropske investicijske banke. Pa tudi če ZDS in GZS ne vidita druge možnosti kot zmanjševanje pravic delavcev, bi se tega lahko lotila drugače. »Delodajalci bi lahko svojo voljo uveljavljali tudi skozi predlog sprememb in dopolnitev pogodbe,« pravi sekretar sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Oskar Komac. »Socialno partnerstvo je močno načeto. O socialnem dialogu veliko govorimo, v praksi pa ga ni.«