Tudi poslanci se sedaj strinjajo, da vode ne gre privatizirati

Tri direktive v okviru prenove zakonodaje s področja javnega naročanja in oddaje koncesij je podprl odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov Evropskega parlamenta. Bistvena novost je, da nova direktiva o koncesijah ne vključuje več vode, ker je voda javno dobro. Poslanci so potrdili odločitev Evropske komisije, ki je na podlagi protestov 1,5 milijona Evropejcev pred počitnicami oskrbo s pitno vodo umaknila iz direktive.

Je pa v direktivi, ki jo morata pred uveljavitvijo potrditi še Svetu EU, ki med evropskimi institucijami predstavlja države članice, in Evropski parlament na plenarnem zasedanju, predvideno, da bo Evropska komisija tri leta potem, ko jo bodo države članice morale prenesti v svoj pravni red, analizirala vpliv te izključitve na oskrbo z vodo v EU.

Evropejci so svoje nestrinjanje s privatizacijo vode izrazili v okviru državljanske pobude, prek katere so v državah članicah zbirali podpise. Zahtevali so, da oskrba z vodo ostane človekova pravica in s tem dostopna vsem državljanom članic Evropske unije. V sedmih članicah EU je pobudo podpisalo 1,5 milijona ljudi, med njimi je tudi Slovenija, kjer so zbrali okrog 20 tisoč podpisov. Državljanska pobuda je novost, ki jo je leta 2009 uvedla Lizbonska pogodba. Če jo podpiše več kot 1 milijon ljudi v vsaj sedmih članicah EU, se mora Evropska komisija odzvati in tudi ustrezno ukrepati.

V uredbi, ki podrobneje ureja pravila za državljansko pobudo, je za vsako državo članico navedeno tudi minimalno število podpisov, ki jih je treba zbrati. Za Slovenijo je to 6000 podpisov.

Vključitvi oskrbe z vodo med dejavnosti, za katere je v skladu z novo direktivo predvidena oddaja koncesij zasebnim ponudnikom, so najbolj odločno nasprotovali v Nemčiji in Avstriji, pa tudi v Sloveniji.

Nemci so se opirali predvsem na slabe izkušnje z velikimi koncerni, ki v nekaterih mestih že imajo koncesije za oskrbo z vodo. Opozarjali so, da se je v času, odkar je oskrba z vodo v zasebnih rokah, njena cena povišala, kakovost pa poslabšala. Evropsko komisijo so obtožili, da je pri pripravi nove direktive o koncesijah prisluhnila predvsem predstavnikom velikih koncernov.

Evropska komisija je vključno s komisarjem iz Slovenije Janezom Potočnikom ves čas zatrjevala, da z novo direktivo privatizacija vode ni predvidena, a je na podlagi protesta državljanov vendarle morala popustiti. V Komisiji so državljane zaman skušali prepričati, da upoštevajo načelo, da je voda javno dobro, ki je življenjskega pomena za vse državljane in da direktiva ne bo predpisala obvezne oddaje koncesij.

V prvotnem predlogu direktive je bilo sporno, da bi morale občine in mesta, ki bi se odločili za privatizacijo oskrbe z vodo, razpis objaviti na evropski ravni. Evropska komisija je zatrjevala, da bi s tem omogočili večjo transparentnost, več konkurence in preprečili korupcijo pri izbiri ponudnikov na lokalni ravni. Nasprotniki pa so opozarjali, da je to pisano na kožo velikim koncernom, ki so Veolia, Thames Water, RWE, Gelsenwasser. Lokalna podjetja ti to tekmo zagotovo izgubila, saj ne bi mogla konkurirati dampinškim ponudbam velikih mednarodnih koncernov.

Evropska komisija je pred pripravo direktive imenovala skupino strokovnjakov za vodo. Toda izkazalo se je, da so bili člani te skupine v glavnem ljudje iz velikih mednarodnih koncernov in njihovih panožnih organizacij oziroma lobistov, kot so SUEZ Environment, Abengoa Water, European Landowners' Organization, Hansgrohe, General Electric Water, Climate Change Capital Private Equity Fund.

Evropski parlament bo o novih direktivah odločal na plenarnem zasedanju novembra.