Razbita organizacija

Minuli teden je sodnica Barbara Klajnšek končno odpravila še sodbo v zadevi Patria. Kaznivo dejanje je po presoji sodnice Janez Janša moral izvršil v »sostorilstvu«, saj je hotel ostati »neviden«. Glede na okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, in glede na sam način izvršitve kaznivega dejanja, »se obdolženi Janša v postopku ni želel osebno sestati s predstavniki Patrie, ni se ga smelo na zunaj vključevati, torej javno izpostavljati, ker je bilo to zanj preveč nevarno, zato brez sodelovanja Jožeta Zagožna« ni mogel delati, ravno tako kot tudi Zagožen, tedaj vodja Holdinga Slovenske elektrarne in pomemben član SDS, brez sodelovanja z Janšo kaznivega dejanja ne bi mogel storiti, je sklenila Klajnškova.

Sodišče je sicer zaznalo precej stikov med Janšo in drugimi obdolženimi. Med drugim so ugotovili, da je od novembra 2006 do novembra 2008 Krkovič s svojim prijateljem Črnkovičem komuniciral skupaj 93-krat, z Janšo pa 75-krat »ali v povprečju trikrat na mesec«, je izračunala sodnica. Sodišče je ugotovilo še, da si je Janša poleg načrtovanih kosil in sestankov večkrat izmenjal tudi SMS-sporočila z Zagožnom. Janša je na drugi strani ves čas ponavljal, da to niso dokazi in da sam pri izbiri oklepnikov ni imel nikakršne, niti formalne vloge. Po predpisih, ki so veljali tedaj, »je bilo jasno, o čem odločajo strokovne komisije in o čem odloča tisti, ki na koncu podpiše pogodbo. In to se je dogajalo v okviru pristojnega ministrstva«, je v zagovoru povedal Janša, ki je ta teden spet pozval javnost, naj mu navede vsaj en konkreten dokaz glede njega iz sodbe.

Glede tega je sodnica Klajnškova v sodbi izpostavila kar pričanje Janševega prijatelja, že omenjenega Antona Krkoviča, bivšega pomočnika načelnika generalštaba. Krkoviču je namreč na sodišču »ušla« trditev, da je imel Janša v tistem obdobju velik neformalni vpliv. »Najmanjša stvar bi bila, če bi predsednik vlade želel imeti Krkoviča v projektnem svetu ali kje blizu komisije. Tudi če ne bi direktno, bi posredno to lahko dosegel in to dobro vem in minister bo to gotovo potrdil,« je dejal Krkovič. Tudi zaradi tega je sodnica v sodbi zapisala, da so obsojenci k izvrševanju kaznivih dejanj pristopili »zavestno, premišljeno in zavedajoč se vseh njihovih razsežnosti. Storili so jih z direktnim naklepom, zavedali so se protipravnosti, navsezadnje gre za visoko izobražene ljudi, ki so bili tako v tistem času kot tudi poprej na strokovno in politično odgovornih funkcijah in jim je bilo po prepričanju sodišča nedvomno jasno, da so dejanja, ki so jih izvršili, nezakonita.«