Ekscesi s krediti so enaki kot pred krizo

Baselska banka za mednarodne poravnave (BIS), ki je centralna banka centralnih bank in avtoriteta za banke, svari, da so ekscesi s krediti danes dosegli raven izpred petih let, preden je s propadom velebanke Lehman Brothers izbruhnila finančna kriza. William White, nekdanji glavni ekonomist BIS, ki je sedaj predsednik odbora za gospodarski razvoj, pa pravi, da sta javni in zasebni dolg, izražena v odstotkih BDP, za 30 odstotkov višja kot pred krizo, poleg tega imamo danes še nove balone na hitrorastočih trgih.

BIS v svojem četrtletnem poročilu navaja, da je v zadnjem letu v Evropi podrejeni dolg narasel na 52 milijard dolarjev, kar je trikratno povečanje, v ZDA pa na 22 milijard dolarjev, kar je desetkratno povečanje. Če gre kaj narobe, dajalci teh kreditov utrpijo večje izgube kot pri izpadu običajnih kreditov.

Trend povečanja odobravanja kreditov z večjim tveganjem kaže po ugotovitvah BIS tudi povečanje kreditov družbam, ki imajo majhen delež lastnega financiranja in imajo nizko bonitetno oceno (leveraged loans), za katere je treba plačevati pribitek. Delež teh kreditov je sredi leta znašal 45 odstotkov, kar je 10 odstotkov več od rekordne ravni pred krizo v letih 2007 in 2008.

BIS še svari, da se investitorji množično zadolžujejo s tako imenovanimi KoKo finančnimi instrumenti, ki kreditodajalcem dajejo malo zaščite.

To je omogočil poceni denar, ki ga na trg z namenom spodbuditi okrevanje gospodarstva iz krize dajejo centralne banke. Poplava tega denarja je privedla do dodeljevanja kreditov, ki jih v normalnih razmerah ne bi bilo.

Na Wall Streetu pa so po pisanju spletne strani Tech Exile začeli razmišljati, kaj bi se zgodilo, če bi družba Google kupila bankrotirano mesto Detroit. Tehnično bi Google ta nakup lahko izvedel, saj njegova tržna kapitalizacija znaša 300 milijard dolarjev, Detroit pa ima za 20 milijard dolarjev dolga.

A bolj pomembno je, kaj bi Google s tem nakupom dobil. Na Tech Exile izvemo, da bi lahko odločal o zakonodaji in bi na tej podlagi Detroit lahko brez omejitev uporabljal kot testno mesto za preskus svojih tehnologij. Nove tehnologije bi Google tako lahko preskušal v realnem okolju.

Kritiki pa svarijo, da bi to bil model, kako bi se koncerni znebili »birokracije« in regulative, ki jih sedaj ovira pri služenju denarja, mesta bi postala komune zasebnih podjetij, infrastruktura testna steza in laboratorij za razvoj novih izdelkov, prebivalci pa poskusni zajci. Na koncu bi vse bilo prepuščeno »nevidni roki trga«.