Borze so vir za rast vrednosti premoženja

Krepka rast tečajev na borzah je pripomogla, da se je lani premoženje gospodinjstev v denarju na svetovni ravni povečalo za 8 odstotkov na rekordnih 111 tisoč milijard evrov bruto, v svojem poročilu Global Wealth Reports navaja zavarovalniški koncern Allianz. Ta rast je bistveno večja kot v obdobju od leta 2001 do 2012, ko je znašala 4,6 odstotka na leto. V poročilu je zajeta rast zneska gotovine, bančnih vlog, vrednosti delnic, zavarovalnih polic, niso pa upoštevani avtomobili, nepremičnine in umetnine.

Lani se je najbolj povečalo premoženje v delnicah, in sicer za 10,4 odstotka, kar je največja rast po začetku finančne krize. Vrednost zavarovalnin in pokojninskih rent se je povečala za 7,4 odstotka. Najbolj, za slabih 16 odstotkov, se je povečalo denarno premoženje gospodinjstev v Aziji (brez Japonske), tudi v Vzhodni Evropi in v Latinski Ameriki so zabeležili več kot 10-odstotno rast.

Po podatkih Global Wealth Reports ima 20 odstotkov najpremožnejših na svetu v povprečju na računih 87.200 evrov, skupaj imajo v lasti več kot dve tretjini denarnega premoženja. Istočasno ima 20 odstotkov najbolj revnih na računih v povprečju 1100 evrov. Medtem ko ima v povprečju Američan v ZDA na računih še zmeraj 100 tisoč evrov, ima Američan v Latinski Ameriki 3600 evrov, državljan v državah Vzhodne Evrope pa 2600 evrov.

Velike so tudi razlike med državami z evrom. V Grčiji sedaj znaša povprečni znesek neto premoženja 28 odstotkov povprečnega zneska za države z evrom, pred krizo je ta znesek znašal dobrih 50 odstotkov. V Španiji se je v enakem času znižal z 61 na 44 odstotkov povprečja v državah z evrom.

Med državami je na prvem mestu po bogastvu Švica, kjer ima prebivalec v povprečju za 142 tisoč evrov neto finančnega premoženja. za Slovenijo Allianz navaja, da ima prebivalec v povprečju slabih 12.300 evrov neto finančnega premoženja, kar je več od Čehov (10 tisoč evrov), Poljakov (5200 evrov) ali Hrvatov (slabih 6800 evrov).

Znesek dolgov pa se je lani povečal za 2,9 odstotka, kar je manj kot v zadnjih desetih letih, ko je njegova rast dosegla 5,5 odstotka na leto. Zadolženost, izražena v deležu BDP, se je lani zmanjšala na 65,9 odstotka, leta 2009 je znašala 71,6 odstotka.